Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica.

Članice, člani odbora!

Državni svet je ta predlog zakona obravnaval in podprl njegovo sprejetje, ob tem pa se je odprlo zelo veliko vprašanj, ki jih je mogoče razrešiti z voljo predlagatelja oziroma tistih, ki imate možnost vlagati dopolnila k zakonu.

Zdaj, ta veljavni zakon se spreminja, če prav razumemo razlago, zaradi tega, ker je že davnega leta 2009 Računsko sodišče presodilo, da obstoječi sistem ne zagotavlja pogojev za enakopravno obravnavo prosilcev, ki so pač v nekem primerljivem položaju in je tako tudi prišlo do neenake obravnave. Tisto kar mi ocenjujemo, da tudi tako nastavljena rešitev bo seveda omogočala, da bo prihajalo še naprej do razlikovanja med različnimi prosilci in dovolite, da vam to tudi na kratko na kratko pač pojasnimo.

Ena od ključnih, eno od, eno od ključnih vprašanj je, so priloge. Najprej ena priloga, ki je in druga priloga, ki jo ni. Obstaja priloga za nacionalne nagrade in ne obstaja niti poskus nekega seznama mednarodno relevantnih nagrad, ki bi potem prosilcem služile kot, kot dokaz za njihovo odličnost in pravico do dodatka k pokojnini.

Če ostanemo pri nacionalnih oziroma stanovskih nagradah, potem, če boste šli pogledat seznam teh 21, baje se je malenkost to spremenilo, potem boste videli, da tu obstaja na nek način neenakopravno obravnavanje področij, na katerem pač umetniki delujejo in tako imate recimo za, tako kot sem jaz znal prešteti, za področje baleta in plesa imate tri možnosti, da dobite potrdilo, za gledališče štiri, za glasbo tri, za literaturo štiri, za film in televizijo dve, potem jih imate še nekaj teh likovnih, ki so, ki so, bom rekel, precej specializirane, nimate pa ne za fotografijo, ne za scenografijo, ne za režijo, ne za to, kar sliši na ime jazz, rock, etno ali pa recimo narodnozabavne krvi. Boste, če boste šli gledati v seznam nagrajencev predsednika republike boste videli, da se nagrajuje tudi na, na tem področju. Nimate za področje grafike, nimate za področje oblikovanja, stripa, animacije in še naprej. Tega je zelo veliko. To pomeni, da določen tip umetnikov preprosto ne bo imel naslova, s katerim bi lahko uveljavljal svojo pravico oziroma odličnost. Da ne govorimo potem še o teh mednarodnih, kjer če ni poskusa seznama, potem prihaja do neke precejšnje arbitrarnosti. Tako da to je ena od, ena od velikih težav, ki se bo pojavila ne pri sprejemanju zakona, ampak potem pri potencialno pri realizaciji.

Drug problem na katerega smo opozorili je problem tistih prosilcev, ki že leta in nekateri več kot desetletje čakajo, da se jim razreši njihova vloga. Zakon predlaga, da se to razreši na način, da se bo upoštevalo pogoje, ki bodo definirani s tem zakonom. Zdaj, o tem se da se da razpravljati in to se da tudi polemizirati. Ker pri uveljavljanju pravic običajno velja načelo, da neke stvari ni mogoče na slabše spremeniti za nazaj, ampak tudi to je tisto, kar morate premisliti. Predvsem smo pa mi pozvali ministrstvo, da nam poda seznam teh vlog, ki ležijo v predalih, da se vidi za kakšen obseg pravzaprav pri teh nerešenih zadevah gre. Ker tisto, kar je znano je to, da nekdo, ki ne dobi nobene odločitve, predvsem tudi ne negativne odločitve, ne more niti se potegovati za to na sodišču za neko pravico. In to kar država že več kot desetletje počne je, da prosilcem ne odgovarja in zato oni nimajo možnosti, da izterjajo to, kar so njihovi kolegi v, bom rekel, za njih bolj ugodnih časih lahko počeli. In to so pač delale vse vlade, zagotovo vsaj od 2009 naprej. In tudi na to bi lahko kot Odbor za kulturo vplivali, da se te stvari uredijo in razrešijo.

Tretji problem, ki ga vidimo, je je vpeljava v zakon te nagrade oziroma medalj, ki jih podeljuje predsednik republike. Mislim, da tisti zakon pač je formuliran drugače in iz obrazložitve zakona je nekako razvidno, da bo potrebno razbrati iz obrazložitve, če nekdo lahko to uveljavlja ali ne. S tem, da ko se podeljujejo priznanja predsednika, predsednice republike, če se bo zdaj to imenovalo v vseh teh spolih, potem tam oni niso zavezani nekim umetniškim kriterijem in bo lahko prihajalo do očitka, da nekdo na ta dodatek iz naslova odličnosti v umetnosti dobi s politično podporo, drug drugi pač ne. To je tudi to, kar bi bilo potrebno razrešiti.

Opozorili smo tudi na neko določbo, ki se na prvi pogled sliši zelo dobro, da naj ne bi štele tiste nagrade, ki so povezane s plačilom, recimo kotizacije za nastop na neki razstavi. Najbrž je podmena tega to, da si nekdo lahko kupi nagrado, vendar to ni res. Ključni ti mednarodni sejmi in razstave so narejeni tako, da je potrebno plačati kotizacijo, zato da se potem to preseje, in žirije so tiste, ki zagotavljajo odličnost. Tako da imate recimo tiste najbolj znane nagrade, ki jih pri nas poznate kot oblikovalske, recimo Red dot, pa ta nagrada, direktor sklada iz New Yorka, pa mislim, da celo BIO in tako naprej. Povsod je neka kotizacija, kar pomeni neko vstopnino, in zagotovo je to bolj prestižna nagrada kot nagrada, ki jo podeljuje matično društvo, ki bom rekel praktično že 15 let životari in kjer pravzaprav je zelo malo članov in lahko sodelujejo samo tisti člani, ki plačajo članarino. Se pravi, dobijo lahko nagrado samo tisti člani, ki plačajo članarino, in to nima ničesar z odlično, mislim, nima direktne povezave z odličnostjo v oblikovanju. Tako da to so stvari, ki so bile pri nas izpostavljene, kot te, ki jih je potrebno razrešiti zato, da ne bi prihajalo naprej do teh težav, in, bom rekel, neke res samo navidezne rešitve.

Potem pa, seveda, če se vrnemo nazaj k seznamu. To je pa na vas, da premislite, kako so na ta seznam prišle posamezne nagrade, ker jih imate recimo za poezijo, če zdaj na pamet rečem, je tukaj zlatnik poezije, ni pa recimo Veronikine nagrade kot stanovske nagrade Društva pisateljev. Ali pa pri gledališču imate štiri vstopne točke do tega. In tista, ki je, bom rekel, posebej zanimiva, pa ni čisto jasno, kaj pomeni, je nagrada za veliko nagrado Borštnikovega srečanja. Se pravi, tam, če je to tako napisano, pomeni, da vsi, ki sodelujejo v tej predstavi ali pa pri tej predstavi, dobijo lahko to potrdilo, medtem ko nekdo drug, ki bo imel nek močan življenjski opus, pa ne bo dobil, s tem da že imate recimo za zbornik iz tega naslova Borštnikovega srečanja, kar se pa nam ni zdelo nič nenavadnega, nagrado za tega, pač prstan za vrhunske umetniške dosežke. Imate potem televizijske nagrade, ene ja, drugih ne, in vse take stvari. Tako da to je sicer na prvi pogled zelo dobro, da se ta materija ureja, odprla bo pa, če se te stvari ne bodo razrešile, pot za, bom rekel, številne nove probleme in krivice. Hvala lepa.