Hvala za besedo, predsednik.

Lep pozdrav vsem prisotnim! Zahvaljujem se seveda za predstavitev te novele Zakona o kritični infrastrukturi. Prvi Zakon o kritični infrastrukturi je bil sprejet že leta 2017, dve leti pozneje pa je Vlada s sklepom določila tudi, kot je bilo že prej rečeno, te subjekte oziroma kaj je kritična infrastruktura in pa njihove upravljavce. Danes, po moje, zakaj smo tukaj. Seveda, glavni namen tega je, da se pač novela oziroma implementira, torej zaradi tega, ker je pač evropska direktiva. Torej, evropska direktiva pač je to, mislim, da leta 2022 je pač, mislim, da je bila takrat izvedena in zdaj bi jo morali tudi mi prenesti. In pa seveda v tej evropski direktivi govori predvsem še o okrepitvi odpornosti kritične infrastrukture, seveda v slovenskem pravnem redu in tudi seveda v Evropi. Kot sem rekla, to je bilo sprejeto leta 2022 in mi bi jo morali, torej države članice, v nacionalno zakonodajo prenesti do 17. oktobra letos. Zdaj, to je že mimo. Mogoče moje vprašanje za na koncu: ali bo to imelo kakšne posledice ali bo to samo to, to je čisto tako "by the way" vprašanje.

Zdaj, kot prej rečeno, zakon velja tako za subjekte javne uprave, kot pa tudi zasebne subjekte, ki jih pač določi Vlada kot kritične subjekte ali pa je možno tudi seveda, da jih določi Evropska komisija kadar gre za kritične subjekte posebnega evropskega pomena. Zdaj, jaz bi se mogoče malo več ustavila predvsem pri tem dodanem novem poglavju, ki govori o nacionalnem okvirju za odpornost kritičnih subjektov, kar je bilo že danes tudi povedano, ki pomeni torej res nadgradnjo obstoječe zakonodaje in nalaga predvsem Vladi, da sprejme strategijo za odpornost kritičnih subjektov in pa seveda tudi sprejetje neke nacionalne ocene tveganja za opravljanje bistvenih storitev. Torej strategija je najbrž mišljeno, seveda, da se definirajo neki cilji, ukrepi, metode pa tudi odgovornost za krepitev odpornosti kritičnih subjektov in koordinacija med seveda različnimi subjekti, pri nacionalni oceni tveganja pa se seveda potem omogoča bolj celovit pregled med vsemi potencialnimi grožnjami in pa tudi, kje smo ranljivi. To seveda pomaga pri boljšem načrtovanju in izvajanju zaščitnih ukrepov ter pri izboljšanju odpornosti kritične infrastrukture. Mislim, da je, to vključuje neko identifikacijo, analiza, pa tudi vrednotenje tveganj, ki seveda lahko vplivajo na kritične subjekte.

Zdaj, vključitev tega novega poglavja v zakon, torej tega, v ta nacionalni okvir, se mi zdi, da je malo, da je prehod oziroma prehod je drugačen od pristopa, ki smo ga imeli prej, torej, ki se je v bistvu, kjer smo se odzivali na izzive, s tem novim poglavjem pa se mi zdi, da je to nek pristop, ki pa zahteva tudi proaktivno in pa sistematičen pristop, kar pomeni, da seveda s tem lahko zagotavljamo neko večjo stabilnost, varnost, bolj smo pripravljeni, seveda kritična struktura je, infrastruktura, je potem seveda tako tudi pripravljena na različne grožnje, kar je seveda ključnega pomena za nemoteno delovanje bistvenih storitev in pa tudi varnost države kot celote.

Mogoče bi v tej noveli še omenila, kar je tudi že bilo povedano, ta dva zako…, hm dva člena, torej 27. člen, ki govori o sistemu zgodnjega opozarjanja, kar se mi zdi zelo pozitivno, ker pač je govor predvsem o tem, da pač glede na to, da je potem tu večja izmenjava nekih podatkov in informacij, je potem seveda to zelo bistveno. In pa seveda, na to se pa potem smiselno navezuje tudi 29. člen, kjer bi se seveda različne priglasitve izrednih dogodkov morale zgoditi v 24 urah.

Jaz bi imela eno čisto kratko vprašanje, nisem pač razumela, gre za 21. člen, svetovalne, svetovalne komisije. Zdaj, sicer je tukaj obrazloženo kaj to pomeni, če povzamem nek povzetek, gre seveda za ta člen, opredeljuje neko možnost, da ministrstvo od Evropske komisije zahteva izvedbo svetovalnih misij, ki svetujejo seveda pri izpolnjevanju različnih obveznosti kritičnih subjektov in pa ali potem kritični subjekti tudi izpolnjujejo svoje obveznosti, če potem zelo na kratko povem. Kaj bi mene zanimalo, je bolj te svetovalne misije, kaj to so, to je neko stalno telo, se to, ne vem, sestavi po potrebi, kakšna je potem sestava, so to, ne vem, vse članice države ali samo določene? Na kakšen način se recimo to da sestavit?

To bi bilo moje vprašanje, hvala.