Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik.

Lep pozdrav gostom, generalštabu, pa seveda sekretarju Ministrstva za obrambo! Pa tudi pozdrav svetniku, državnemu, ki nas včasih tudi nekako kot Državni svet postavi na realna tla. In je zaslediti, da so dobro obdelali tudi na komisiji.

Če se pogovarjamo o pomembnosti zakona, moram reči, seveda, da vse, kar je na osnovi evropskih direktiv, ni mogoče zanemariti, ampak se nekako prilagajati. Zdi se mi seveda pomembno, da se je zakon obnovil, prilagodil zahtevam. Popolnoma jasno nam je, da dejansko zaradi spremembe varnostne situacije, zaradi spremembe tveganj, zaradi, kako naj rečem, novih groženj in tako naprej je seveda potrebno tudi zagotoviti kritično infrastrukturo in s tem tudi odpornost slovenske družbe na sodobne varnostne grožnje in tveganja.

Sedaj, če gremo k temu, da seveda je potrebno to kritično infrastrukturo tudi dobro zaščititi, o čemer moram reči, da nam seveda v preteklosti morda ni najbolje uspelo. Če se dotaknemo samo vdorov v različne državne organe in v tako imenovane računalniške sisteme in pa seveda elektronsko pošto. Nekako bi se morda dotaknil tudi tega, da vseh teh 11 sektorjev, če tako rečemo, nekako enakovredno pomembnih, zelo pomembna se mi zdi tudi logistika in seveda prehranska veriga in tudi druge verige, zagotavljanje energentov in tako naprej. Že pri enem takem primeru, ko smo imeli recimo začetek vojne v Ukrajini, se je izkazala izredno rizična situacija, ko nismo vedeli, ali bomo še uspeli zagotavljati hrano, velike količine živil namreč, imamo tudi iz Ukrajine. Potem, da se dejansko tudi Nato in tudi seveda Evropska unija razvijata, nove mehanizme, nova orodja, zato da se seveda zagotovi nemoteno delovanje države. Potem je to, da se mi prilagajamo, nekako tudi samoumevno.

Morda se dotaknem tega, da je v samem zakonu navedeno, da ne bo nekako vpliva na proračun, da pač finančna sredstva ne rabijo biti zagotovljena. Je pa tudi v samem tekstu nekako namignjeno k temu, da ni mogoče vedeti, koliko bi nekaj od tega, ko se pa zgodi, stalo vnaprej, je tudi jasno. Ampak recimo odziv gospodarske zbornice in pripomba, da pač bi bilo potrebno tudi na nek način opredeliti mehanizme financiranja, ki bodo kritičnim subjektom olajšali izvajanje zahtevanih ukrepov. Imamo tudi odgovor na te, če tako rečem, pripombe, na te pripombe imamo tudi potem odgovor Ministrstva za obrambo. Pa se mi zdi, da bi se morda nekako vseeno tukaj še dalo kako uskladiti. Gotovo je, da za tiste, ki skrbijo za to kritično infrastrukturo, za tiste najpomembnejše subjekte, če tako rečem, je seveda potrebno dati nek suport, da jo ohranjajo v dobri kondiciji, da dejansko so sodobno opremljeni; če se morda dotaknem spet tistega, kot sem prej dejal, ob kibernetskem napadu ali pa ob, ne vem, hekerskih zadevah. Tako da tukaj ni mogoče izključiti, da bi nekaj dodatnega financiranja seveda ti subjekti morali imeti zagotovljenega, da jim potem ne manjšamo, če tako rečem, njihove konkurenčnosti v samih poslih, če gre, kadar gre, za gospodarske subjekte.

Potem nekako bi morda morali razmišljati tudi v tem sklopu, pa tudi v kakšnem drugem pravilniku v prihodnosti večjo varnost za podatke v oblaku. V zadnjem času se veliko o tem pogovarjamo, ampak ni pa bilo nič kaj dosti postorjenega za to večjo varnost za podatke v oblaku.

Pa še morda glede tega, ko sem, podobno kot tudi komisija Državnega sveta, v tem našem zakonu o kritični infrastrukturi nekako zasledil tudi to, da pač je izjemno pomembno, da kadri, ki upravljajo s to kritično infrastrukturo, s temi subjekti, so na nek način preverjeni. Zdaj pa, kaj smemo tukaj narediti, pa kaj ne smemo. Ampak v osnovi tudi tukaj so bile pač pripombe, da bi moralo to biti urejeno nekako enotno. Če smo v Evropski uniji, dejansko ne moremo imeti na takšnih kritičnih subjektih kadrov, ki, če tako rečem, ne podpirajo našega skupnega delovanja in 27-erico.

Toliko zaenkrat. Seveda ne morem nasprotovati predlogu. Hvala lepa.