Govor

Rajko Fajt

Spoštovani predsednik, hvala za besedo.

Spoštovani gospe in gospodje!

Torej, Komisija za državno ureditev je Predlog Zakona o kritični infrastrukturi obravnavala na svoji 29. seji. V razpravi sledi torej se postavlja vprašanje, zakaj bodo številna področja oziroma vsebine strategije za odpornost kritičnih subjektov določitev podsektorjev, nosilcev, sektorjev, kategorije subjektov, mejne vrednosti, opredeljene s strani Vlade in ali jih ne bi bilo bolj smiselno umestiti že kar v besedilo predloga zakona? Prav tako je komisija izpostavila, da je v predlogu zakona govora tudi, da bo Vlada določila subjekte, ki ne sodijo ali ne sodijo v celoti med subjekte kritične infrastrukture, čeprav so ti z direktivo že določeni in zato je komisija prosila za dodatna pojasnila v zvezi s tem vprašanjem. Pojasnjeno je bilo, da so se s takšnim načinom priprave predloga želeli izogniti, da bi imel zakon številne priloge ter da so bile na nivoju EU že določene bistvene storitve. Prav tako so v tako imenovani delegirani direktivi določene tudi kategorije subjektov izmed katerih bodo ministrstva ugotavljala potencialne kritične subjekte, ki opravljajo bistvene storitve in ne bodo preučene in ne bo prepuščeno Vladi, da bi sama določala na primer bistvene storitve. Prav tako je na seji potekala razprava glede 17. člena v predlogu zakona, ki opredeljuje preverjanje preteklosti zaposlenih ter kandidatov za zaposlitev na delovnih mestih, pomembnih za opravljanje bistvenih storitev kritičnega subjekta. Komisija je izpostavila dilemo, da bo nosilec kritične infrastrukture v bistvu sam določil merila za preverjanje preteklosti zaposlenega in ali ne bi bilo bolj pravilno, da za vse nosilce kritične infrastrukture se to uredi enotno? Tukaj je bila komisija seznanjena, da bo predlagatelj k 17. členu pripravil amandma, tako da bo besedilo člena dopolnil z relevantnimi kaznivimi dejanji iz Kazenskega zakonika, na podlagi katerih bo potekalo preverjanje zaposlenih na določenih delovnih mestih. Pri tem je bilo še dodano, da se pri teh postopkih upošteva ocena tveganja kritičnega subjekta, ki prvi lahko oceni in najbolje ve, kaj lahko predstavlja tveganje za opravljanje njegove storitve. Za nadzor nad uresničevanjem zakona bo zadolžen Inšpektorat za obrambo. Komisija je predlagatelje spraševala, ali bo Inšpektorat za obrambo glede na izjemno raznolikost subjektov kritične infrastrukture uspel obvladati in nadzorovati tako široko področje, ki sega od preskrbe z živili do energetike, kibernetske varnosti, in še vseh ostalih sektorjev, tukaj smo prejeli pojasnila glede načina nadzora ter da so določeni sektorji, sektor za digitalno infrastrukturo, sektor bančništva in finančnega trga iz nadzora izvzeti ter da Inšpektorat za obrambo ne opravlja strokovne presoje konkretnih ukrepov v posameznem sektorju in v primeru, če je potrebna strokovna presoja, k sodelovanju povabi inšpekcije, ki so pristojne za posamezna vsebinska področja.

Po razpravi je Komisija Državnega sveta za državno ureditev predlog zakona podprla. Hvala.