Hvala, predsedujoča, za besedo.

Lep pozdrav vsem prisotnim! Ja, torej, pred nami je obravnava sprememb Zakona o lokalnih volitvah, ki je pač posledica odprave neustavnosti. In kot je že bilo povedano v splošni razpravi na parlamentarni seji, dejansko se z nekaterimi rešitvami tudi strinjamo. Predvsem so pozitivne, torej, da se povezujejo evidence. Mislim, da je to zelo pomembno tudi, da se občinski svet zgolj seznani z rezultati volitev, da ne prihaja potem do nekih nasprotovanj, oporekanja torej tistemu, kar so volivci že izrazili na volišču. Torej dejansko res mora občinski svet torej to sprejeti in se zgolj seznani z rezultati volitev, kakor tudi z omejitvami zaračunavanja stroškov državnih organov občinam, kajti mislim, da je to bilo do sedaj neupravičeno, da so državni organi občinam potem zaračunavali določene stroške, posebej glede na to, da vemo, da občine velikokrat delujejo tudi v prostorih državnih organov kako drugače ali pa tudi nekako obratno, v neki skupni stavbi, ki se potem to deli na etaže in tako naprej. In bi bilo to neumestno, da država potem stroške zaračunava torej lokalni skupnosti, torej občinam, v bistvu nekako iz enega žepa v drugega in tako naprej.

Seveda so bili nekateri pomisleki, ki tudi sledijo tem pomislekom in pripombam, ki so jih dale tudi občine in tako naprej v zvezi s tem. Konkretno, kar je bilo glede predsednika in namestnika, torej volilne komisije, da bi lahko bila zgolj sodnik. In tako smo torej tudi temu že sledili, tudi amandma koalicije, da lahko tudi kakorkoli drugi ustrezno izobražen pravnik, kajti tudi sami menimo, da lahko pravnik prav tako dobro pri tem delu opravlja svoje delo na tem področju in da zdaj obremenjujemo še sodnike s tem, bi bilo nekako res neprimerno.

Tudi kar se naših amandmajev tiče, mi smo sicer dali k 2. členu, da se torej državljanom tretjih držav več ne določi volilna pravica pri glasovanju članov občinskega sveta in pa župane. Torej, da nimajo aktivne volilne pravice, da opravimo torej tisto, kar se je dogajalo s tako imenovanimi trenirkarji, predvsem v Mestni občini Ljubljana. Prav tako smo z našim amandmajem torej sledili nekaterim pripombam oziroma smo predlagali torej, da se ta rok za pritožbo da z dva na tri dni oziroma da se potem v osmih dneh lahko vloži tožba. Sicer je to tako, kot je Zakonodajno-pravna služba tudi ugotovila, res so bili naši amandmaji iz predloga iz leta 2022, kot je bilo povedano. No, in pa eden izmed amandmajev je tudi to, kar so bili pomisleki tudi Državnega sveta, v zvezi s to volilno enoto v krajevnih skupnostih in pa četrteh, kajti prav tako smo tudi mi mnenja, da se bo s tem torej odpravilo, da s tem dejansko nekako bo prišlo do tega, da bodo manjša naselja imela manjše možnosti k temu, da bodo imeli svoje zastopnike v svetu krajevne skupnosti, tako kot sem že v splošni razpravi povedal. Tudi iz prakse in pa nasploh sem stališča, da sveti krajevnih skupnosti niso neke politične organizacije, ampak so zgolj operativna dela, kjer predstavniki vaških skupnosti v vaseh in tako naprej predvsem podajo neke rešitve iz svojega lokalnega področja in zato je prav, da imajo naselja pač svojega predstavnika. Tu pa menimo, da v tem primeru bodo pa določena naselja, predvsem bližje krajevnim središčem in pa tista večja naselja, imela večjo moč, bodo imeli predstavnike, medtem pa naselja, ki so mogoče malo bolj oddaljena iz krajevnih središč in so manjša, bodo zelo težko zagotavljala svoje predstavnike. Res pa je to, kar sva tudi s kolegico Tamaro že ugotavljala, da so določene težave, ker predvsem pri manjših občinah ne dobijo, torej nimajo kandidatov za svet krajevnih skupnosti. In so to občine tudi dale, tako kot manjše občine se že ubadajo s težavami glede županskih kandidatov. Vendar vseeno bi bilo mogoče tu potrebno slediti temu, da pa bi se nekako na tak način skušalo zagotavljati, to zagotavljanje svojih zastopnikov tudi v svetu krajevne skupnosti.

Kar se pa tiče tega amandmaja, ki ga je podala kolegica Tamara k 24. členu, sicer res sledi predlogu mestne občine, vendar mi imamo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke nekako pomisleke glede zagotavljanja pravne varnosti. Ko se bo pač sodnik odločil, ali bo na nek način torej izvedel glavno obravnavo ali ne, in bo na koncu pač nekomu mogoče tudi določena pravna varnost s tem kršena. Mi sicer temu amandmaju ne bomo nasprotovali, ampak ga tudi ne bomo podprli. Tako da tudi samemu zakonu v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne bomo nasprotovali. Hvala.