Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni! Poglavitni namen te novele Zakona o lokalnih volitvah je gotovo uresničitev odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 4. junija 2020, ki ureja volilni spor. Obenem predlog novele zakona vsebuje tudi nekatere predloge Državne volilne komisije z začetka leta 2019, predvsem glede enotne informacijske podpore in povezljivosti podatkov, ki so za to potrebni, in poenostavlja volitve v svete ožjih delov občin. Sprememba ostalih določb pa bo gotovo pomenila korak naprej k preglednejši, predvidljivejši in tudi učinkovitejši izvedbi lokalnih volitev. S sprejetimi spremembami in dopolnitvami predpisa bo varstvo volilne pravice učinkovito, izvedba lokalnih volitev, kot rečeno, preprostejša in preglednejša tako z vidika izvajalca oziroma nosilca volilnega procesa kot nenazadnje z vidika vseh oseb, ki na volitvah izvajajo svojo aktivno in pasivno volilno pravico.

Štiri poglavitne spremembe prinaša novela Zakona o lokalnih volitvah, ki je pred nami. Prva je glede volilnega spora. Predlog zakona tako celovito ureja volilni spor po dnevu glasovanja, in sicer tako, da širi aktivno legitimacijo tudi na vsakega volivca, in podaljšuje rok na 48 ur po dnevu glasovanja, ta rok je pa za vložitev ugovora pri občinski volilni komisiji. Predlog zakona ureja tudi postopek vložitve tožbe na Upravno sodišče, in sicer določa, da lahko vsak vlagatelj ugovora pred občinsko volilno komisijo v 15 dneh po objavi akta o izidu volitev vloži tožbo na upravno sodišče. Volilni sodnik je, kot rečeno, upravno sodišče, pri poslovanju z njim pa zakon v primerjavi z drugimi postopki prinaša dve pomembni novosti. Prva je elektronsko vlaganje vlog in zahtevo, da lahko v takem postopku pred sodiščem stranka opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ta pa mora biti seveda odvetnik ali odvetniška družba oziroma občinski odvetnik, ko je stranka občinska volilna komisija ali občina. Po uveljavitvi predlaganih sprememb se bo občinski svet zgolj seznanil z izvolitvijo članov, o zakonitosti izvolitev pa bo že presojal volilni organ oziroma sodišče.

Druga sprememba je določitev pogojev za imenovanje predsednikov in namestnikov občinskih volilnih komisij. Z novo predlagano ureditvijo neodvisnost in strokovnost predsednika in namestnika tako prevladata nad teritorialnim načelom, kajti predlog zakona predvideva, da so predsedniki in njihovi namestniki lahko imenovani izmed oseb, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in izpolnjujejo izobrazbene pogoje. Pardon, za pridobitev pravniškega državnega izpita predlog zakona še predvideva, da se predsednik in namestniki imenujejo izmed sodnikov, če teh ni oziroma ni zadosti pa izmed pravnikov.

Tretja takšna sprememba je omejitev zaračunavanja stroškov državnih organov na občine. Namreč s predlagano novelo določamo omejitev zaračunavanja stroškov državnih organov v breme občinam, kajti ta rešitev temelji na ugotovitvi, da državni organi svoje naloge v času rednih lokalnih volitev izvajajo zaradi ustavno zagotovljene volilne pravice, zato menimo, da ni utemeljeno, da svoje delo zaračunavajo občinam, saj gre za organe, ki jim je z zakonom zapovedana obveznost, ki se nanaša na uresničevanje volilne pravice, torej tudi volilne pravice v občino, občinah. In zadnja takšna sprememba, ki jo novela prinaša, je določitev pravne podlage za povezovanje evidenc in upravljanje osebnih podatkov. Skladno z 19. členom Zakona o evidenci volilne pravice imajo neposreden vpogled in uporabo podatkov iz evidence volilne pravice tudi občinske volilne komisije, da pa bi to fazo lahko opravili hitreje in natančneje, se s predlogom zakona določa pravna podlaga, s katero se pa za namen preverjanja uporabe EMŠO podatkov o kandidatih, ki jih v informacijski sistem vnesejo občinske volilne komisije, lahko neposredno računalniško povežejo z evidenco volilne pravice.

Poleg teh glavnih poglavitnih sprememb, ki jih novela prinaša, bi na kratko pokomentiral še predvsem koalicijske amandmaje, pri katerih smo tudi mi sodelovali in ki sledijo mnenju Zakonodajno-pravne službe v kar največji možni meri. Naj dodam, da gre v večini za nomotehnične popravke, ki sicer ne vplivajo na vsebino novele, ampak na njeno jasnost. Predvsem bi omenil štiri stvari, kjer mnenja nismo upoštevali in seveda tudi argumentirali, zakaj. V zvezi z 9. členom novele Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora opozarja na domnevno razlikovanje statusa tajnika na državni in na lokalni ravni, kajti na državni ravni Zakon o volitvah v Državni zbor nezdružljivosti ne določa. Potrebno je opozoriti, da gre v tem primeru za utemeljeno razlikovanje, kajti Zakon o volitvah v Državni zbor in Zakon o lokalnih volitvah to vsebino že sedaj različno urejata. Medtem ko tajnike okrajnih volilnih komisij za izvedbo državnih volitev se imenuje izmed zaposlenih na upravnih enotah, so za tajnika občinskih volilnih komisij lahko imenovani tudi posamezniki izven občinske uprave, lahko so to recimo odvetniki ali drugi strokovnjaki, ki poznajo volilni proces. Druga takšna stvar je, da Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju pri 16. in 20. členu novele opozarjata na časovno ustreznost predlagane ureditve, ki se nanaša na ugovor zoper nepravilnosti pri izvajanju volilnih opravil volilnih odborov in odločanja občinskih volilnih komisij. Pri tem se zastavlja vprašanje ustreznosti in izvedljivosti teh domnevno kratkih rokov tako za vložitev ugovora kot nenazadnje za odločitev občinske volilne komisije. Tu bi rad pojasnil, da so roki v veljavnem zakonu zdaj še krajši. Novela oba roka prav zaradi argumentov Zakonodajno-pravne službe tudi podaljšuje, tako za vložitev samega ugovora zaradi nepravilnosti pri izvajanju volilnih oziroma opravil volilnih odborov s sedanjih 24 ur na 48 ur od dneva glasovanja, občinski volilni komisiji pa za odločitev s šestih na deset dni od dneva glasovanja. S tem ocenjujemo, da glede na vse okoliščine novela zagotavlja razumne roke za ugotovitve glede morebitnih nepravilnosti, ki bi utegnile vplivati na izid volitev. Pripravljavec predpisa je seveda tudi upošteval, da ugovor volilni komisiji lahko vlaga zdaj vsak volivec neposredno, tudi brez pravnega zastopnika, torej gre za laični ugovor in dodatno se opravičujem. Torej z vsakim dnem, tudi to je treba razumeti, ki poteče od dneva glasovanja, namreč hitro lahko bledi spomin o morebitnih nepravilnostih na pri volilnem odboru oziroma delu njih, zato v konkretnem primeru z vidika zagotavljanja verodostojnosti teh ugovorov ocenjujemo, da je nujno, da so vloženi v razmeroma kratkih rokih. Dodatno Vlado k temu stališču utrjuje tudi dejstvo, da se pri odločanju o danih glasovih za župana razumno kratki roki tudi nujni, kajti odločitev občinske volilne komisije mora biti v takšnem času, da še omogoča izvedbo morebitnega drugega kroga županskih volitev, ki pa se skladno z zakonom izvede. Že 14 dni po prvem. Tretja takšna stvar je, ker kot izhaja iz mnenja Zakonodajno-pravne službe pri 19. členu novele, da naj bi bili torej roki za vložitev pravnega varstva zelo kratki. Tu zopet ne bi ponavljal argumentov, ki sem jih že naštel pri 16. in 20. členu, so pa argumenti pravzaprav enaki. In še pri mogoče zadnji tej zadevi, namreč, Zakonodajno-pravna služba v mnenju pri 27. členu novele ugotavlja, da gre pri spremembi načina volitev v svete ožjih delov občin za odstop od siceršnjih pravil zakona, ki se po veljavnem predpisu uporabljajo za volitve v svete ožjih delov občin, oziroma z drugimi besedami, krajevnih, vaških ali četrtnih skupnosti. Ja, ugotovitev drži. Novela pa je tu spremenjena iz razlogov, ki jih navajam na kratko. V nadaljevanju ocenjujemo, da je odstop od splošnih pravil tu dopusten. Namreč, zato smo poenostavili zadevo, da je v bistvu krajevna skupnost oziroma vaška ali četrtna ena volilna enota, in sicer iz dveh ključnih razlogov. Prvi je poenostavitev postopkov kandidiranja in izvedbe samega volilnega procesa, drugi pa pravzaprav preprečitev kršenja enakosti volilne pravice.

Toliko za uvod. Hvala za vašo pozornost.