Hvala predsednica za besedo.

Zdaj sam predlog zakona kot je zastavljen je sicer dobra osnova za večjo digitalizacijo tudi v sodstvu. Se je pa odprl en člen, ki je pa zbudil pač veliko zanimanja. Zakaj ste iz predloga novele, ki je bila v javni obravnavi izpuščen bil predlog občin, da zapuščina brez dedičev, predvsem nepremičnine postanejo last občin je ministrica sicer v svoji uvodni predstavitvi obrazložila na način, da ima država že sedaj na voljo brezplačen prenos teh nepremičnin po Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Jaz sem včasih, preden sem postal poslanec na enem izmed ministrstev, te nepremičnine tudi malo spremljal. In kaj se je dogajalo z njimi? Praktično nič. Se pravi, dobili smo nek seznam nepremičnin in to je čepela v predalu, mislim, tudi po deset let so občine prosile, da so prišle do kakšnega zemljišča. Če pa gremo na stran Vlade, se pravi, da imajo možnost po Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti pa postavimo še en dodaten postopek, ki ga mora občina preseči, da pride do te nepremičnine. Zato se mi zdi razmislek v tej smeri, ki ga je predlagala tudi Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju, pač utemeljen.

Zdaj, če potegnemo predpise, ki so veljali nekoč, je zapuščina brez dedičev postala družbena lastnina, kar je bil itak nek svojevrsten unikum v primerjavi z ostalimi pravnimi redi v svetu. Potem, ko smo družbeno lastnino ukinili, pa je bil sprejet pač tudi Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, kjer se je lastninska pravica določala glede na to, kdo je imel pravico uporabe na določeni nepremičnini. Po prejšnjem Zakonu o dedovanju se je taka nepremičnina izročila v last občini, se pravi, je imela tudi občina pravico uporabe na tej nepremičnini, in so s temi spremembami Zakona o dedovanju, ki so se zgodile v 90 letih, bile v bistvu občine prikrajšane za nek svoj neodvisen vir financiranja. Sicer bi bilo precej lažje, če bi imeli podatke, koliko je te zapuščine sploh na letni ravni, če ima ministrstvo te podatke, koliko je takih zapuščinskih postopkov, kjer zapuščina nima dediča. Bi prosil, če nam lahko danes to malo poveste, če ne, ste pa tako dobili poslansko vprašanje na to temo, pa upam, da bo iz tistega malo bolj razvidno, da si tudi lahko poslanci ustvarimo jasnejšo sliko, o kakšnem premoženju sploh govorimo, ali gre to za deset postopkov na leto ali gre to za sto postopkov na leto ali gre to za precej večjo količino postopkov.

V naši poslanski skupini smo tudi vložili amandmaje, ki sledijo v bistvu predlogom združenja, predlogu Združenja mestnih občin, pa mislim, da je še eden, še Skupnost občin je poslala podobne pripombe. Hkrati smo zdaj na mizo dobili še amandmaje Poslanske skupine SD, ki v bistvu povzemajo predhodno vložene naše amandmaje, s katerimi se da tudi strinjati, tako da upam, da glede na to, da jih je vložila ena izmed koalicijskih poslanskih skupin, upam, da bo tu precej več posluha. Ker v končni fazi moramo vedeti, tudi kot je že predstavnica Zakonodajno-pravne službe obrazložila, je treba upoštevati, kdo skrbi na primer za zapustnike, ki nimajo dedičev. Saj ponavadi dediščine itak ni, če mu mora občina sofinancirati na primer dom za starejše ali pa če se osredotočimo lahko tudi na zdravstveno zavarovanje dlje nezaposlenih oseb, to vse pade na breme občinskih proračunov, medtem ko država po drugi strani pa pobere dediščino, bi lahko tako malo posplošeno rekli. Tako jaz mislim, da bi bilo pametno, tako kakor je ministrica že v začetku napovedala, da opravimo neko širšo razpravo o tem, ali je smiselno, da taka zapuščina ostane v sedanjem sistemu, se pravi, da pripada državi, ali bi mogoče občinam tudi nekako s to dobro voljo malo olajšali njihovo delovanje. Toliko za enkrat. Hvala.