Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovane poslanke, poslanci in ostali člani.

Na začetku bi rad povedal, da Vlada Republike Slovenije v bistvu se zaveda dodane vrednosti najstarejše vinske trte kot naravne in kulturne dediščine za promocijo bogate tradicije vinogradništva in vinarstva na slovenskem ozemlju. Meni pa, da predlagani zakon dolgoročno ne ohranja kulturne dediščine, kot je navedeno med cilji zakona, saj se pretežno osredotoča na vsebine povezane s promocijo, protokolom in turizmom ter zagotovitvijo finančnih sredstev iz državnega proračuna. Gojenje vinske trte in pridelava vina je proces, ki zahteva veliko znanja ter izkušenj, in le ustrezni strokovni pristop bo trto ohranjal vitalno. Vlada zato pojasnjuje, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano namenja denarna sredstva tako izvajanju javnih služb in strokovnih nalog na področju vinogradništva in vinarstva kot tudi izobraževalnim in raziskovalnim institucijam. Upravljanje z najstarejšo trto bi zato po mnenju Vlade Republike Slovenije moralo biti izključno v domeni navedenih strokovnih institucij, ki bi določeno vrsto in čas ampetolotehničnih ukrepov način vinifikacije in nege vina, najstarejše trte. Vlada meni, da bi se operativna izvedba lahko prenesla na ustrezno kvalificiranega podizvajalca, ki ga izbere institucija. Ne more pa se strinjati s predlogom, da si lahko vsak skrbnik izbere izpopolnitvenega pomočnika, ki je lahko fizična oseba ali strokovne institucije. Prav tako se Vlada Republike Slovenije s predlogom ne more strinjati, da bi stroški vzdrževanja hiše, ki je v občinski lasti, ter promocija in izvedba tradicionalnih prireditev, ki so v pristojnosti Zavoda za turizem Maribor, katere ustanoviteljica je Mestna občina Maribor, bremenili državni proračun. Gre namreč za naloge promocije Slovenije, razvoj turizma in gostinstva, ki jih izvajajo občine kot temeljne lokalne skupnosti v Republiki Sloveniji. Obenem Vlada Republike Slovenije tudi poudarja, da je treba pri določanju statusa kulturni spomenik državnega pomena, vzdrževanja ter vira financiranja le tega upoštevati zakonodajo, ki ureja varstvo kulturne dediščine. Na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine in Pravilnika o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah trte samostojno ni mogoče uvrstiti med kulturno dediščino. Hiša Stare trte na naslovu Vojašniška ulica 8 je v registru nepremičnin kulturne dediščine vpisana kot enota dediščine Maribor hiša Vojašniška osem in je razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena z Odlokom o razglasitvi nepremičnih, kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor. Trta je le dodana vrednost stavbe kot naravna znamenitost. V zvezi z zakonom predlaganim vpisom na seznam svetovne naravne dediščine Vlada Republike Slovenije pojasnjuje, da bi morala predlagana lokacija izpolnjevati vsaj enega izmed kriterijev, ki so v bistvu naslednji: da vsebuje presežne naravne pojave in območja z izjemno naravno lepoto in estetsko vrednostjo, da predstavlja izjemne primere glavnih razvojnih stopenj zemeljske zgodovine, vključno z značilnimi neprekinjenimi geološkimi procesi v razvoju reliefnih oblik ali z značilnimi geomorfološkimi oblikami. Da predstavlja izjemne primere neprekinjenih ekoloških in bioloških procesov v evoluciji in razvoju terestičnih sladkovodnih obalnih in morskih ekosistemov ter rastlinskih in živalskih družb ter vsebuje najpomembnejše in značilne naravne habitate za in sito varovanje biološke pestrosti vključno z ogroženimi vrstami. Ker najstarejša trta ne izpolnjuje nobenega od teh naštetih kriterijev, ne more biti vpisana na seznam svetovne naravne dediščine, kot to določa predlog zakona.

Glede na vse navedeno Vlada Republike Slovenije meni, da urejanje področja najstarejše trte ne zahteva ureditve v posebnem zakonu, saj so veljavne zakonske ureditve že primerno urejene. Vlada Republike Slovenije zato ne podpira predloga zakona, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim magistrom Dejanom Kalohom. Hvala.