Hvala lepa.

Torej mnenje smo pripravili v okviru naših pristojnosti kot nam jih določa Zakon o Državnem zboru in Poslovnik Državnega zbora. Naša služba predvsem ugotavlja, da gre za nekatere vsebine, ki so v zvezi z najstarejšo trto in hišo najstarejše trte, deloma že urejene z drugimi predpisi, ki so izdani na podlagi več zakonov, zato se prvo vprašanje iz našega mnenja nanaša na razmerje med tem predlogom zakona in predpisi, ki te vrednote že varujejo in očitno ostajajo v veljavi. Zdaj dvojno pravno varstvo je v nasprotju z načelom pravne države, ker v pravni red vnaša negotovost o vsebini veljavne pravne ureditve, kadar se različni predpisi vsebinsko prekrivajo ali si lahko celo nasprotujejo. Zdaj zato ni mogoče trditi, da naša služba nasprotuje tehniki urejanja s specialnim zakonom. Problematično je, da se ureditev podvaja. Nadalje predlog zakona tudi ne utemeljuje potrebe po spremembi pravne zaščite najstarejše trte, kot je predvidena s tem predlogom zakona, namreč iz uvodne obrazložitve zakonskega predloga je mogoče razbrati dejstvo, da veljavna ureditev varstva najstarejše trte že zagotavlja tako njen obstoj kot nadaljnji razvoj. Da taka ureditev ni več ustrezna ali primerna oziroma da je pomanjkljiva z vidika varstva zavarovane naravne vrednote, ker iz tega vidika je bila tudi nekoč sprejeta pa predlog zakona tudi ne zatrjuje. Predlagano ureditev organov, ki naj bi bili pristojni za posamezne vidike zaščite oziroma varovanja najstarejše trte bi bilo treba po naši oceni ponovno preučiti, zlasti v delu, ki se nanaša na funkcijo predsednika republike, ki je sicer urejena z Ustavo. Predlog zakona bi bilo treba dodatno utemeljiti, zlasti z vidika 107. člena Ustave, ki določa naloge predsednika Republike. Potem ureditev je nadalje nejasna oziroma podnormirana tudi glede ostalih vsebinskih sklopov, torej glede vprašanja o naboru dovoljenih dejavnosti. Tu je treba vedeti, da imamo neke varstvene režime, ki lahko vplivajo na tak nabor. Glede prepovedi ravnanj in aktivnosti v zvezi z območjem trte ali samo trto. Potem glede promocije in razmerja predstavljanja države in ene konkretne občine, potem financiranje je nesorazmerno naloženo le državnemu proračunu glede na občinsko lastništvo najstarejše trte in hiše. Nadalje, nadzor je urejen le kot strokovni nadzor, nič pa ni določenega glede pristojnega prekrškovnega organa, čeprav so prekrški izrecno določeni s tem predlogom zakona. Zdaj posledica te pomanjkljive ureditve je, da pregon prekrškov sploh ne bo mogoč. Nepopolna je tudi ureditev podzakonskih aktov, ki naj bi bili potrebni za izvajanje tega predloga zakona. Poleg tega je pa res v večini členov predlog zakona neustrezen tudi z nomotehničnega vidika in bi to zahtevalo pravzaprav poseg v skoraj vse člene. Zato smo ob koncu mnenja izpostavili potrebo po dodatnem razmisleku o samem zakonskem urejanju varstva najstarejše trte na svetu.

No, zdaj kljub številnim pomislekom, ki smo jih izpostavili v mnenju je zaradi naših pripomb predlagam samo en amandma odbora torej predlog odborovega amandmaja, da je to vezano na naše pripombe izhaja iz njegove obrazložitve. To je amandma k 14. členu predloga zakona. Ta amandma vsebinsko ne odstopa bistveno od prvotnega besedila 14. člena, vsekakor pa ne odpravlja naših pomislekov, ki so se glede financiranja nanašali predvsem na to nesorazmerje financiranja glede na lastniško strukturo najstarejše trte. Njenih cepičev tudi to, je del te lastniške strukture in same hiše najstarejše trte. Prav tako ta amandma ne razjasnjuje izbire Zavoda za turizem Maribor kot edinega izvajalca dejavnosti iz tega predloga zakona, to je sicer izrecno določeno v 9. členu, ampak ureditev financiranja v členu, ki se amandmira je dejansko le posledica omenjene določbe glede izvajalca dejavnosti. Torej predlagani amandma ne odpravlja naših pomislekov iz našega pisnega mnenja. Tako da bi na tej točki zaključila. Če bo potrebno, se bi oglasila kasneje. Hvala.