Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Zdaj, spoštovani kolegi, kolegice iz koalicije, iz opozicije, spoštovani gostje! Tudi prej sem videl, da je moj znanec gospod Izidor, podpredsednik Kmetijsko gospodarske zbornice, z nami, tako da vsem lep pozdrav.

Zdaj, hvala lepa za to priložnost, jaz sem zdaj na tem odboru, mislim, da drugič ali tretjič, ker nisem član. Mislim, da je ta odbor izredno pomemben za Slovenijo, glede na to, kaj se dogaja v Evropi z vsem področjem, ki ga tukaj obravnavate. Danes pa imamo en tak, da rečem, specifičen zakon pred nami, lahko ga tudi imenujemo lex specialis. Bom razložil zakaj smo se predlagatelji, sopodpisniki odločili. Tako da ne bom vam jemal dosti časa. Vendarle je pa treba še dodatno obrazložiti sam zakonski predlog.

Zdaj nekaj dni pred Martinovim smo mi na Štajerskem radi rečemo, da je Martinovo štajersko novo leto. Jaz verjamem, da bo pol, tudi Štajerci predvsem z zanimanjem in pol pogledali posnetek te seje, ker mislim, da nismo v neposrednem prenosu. Kot rečeno, poleg mene, kot prvopodpisanega so predlog zakona sopodpisali, lahko rečem, poslanci praktično iz vsakega konca Slovenije: Mojca Šetinc Pašek, Jože Tanko, Andrej Hoivik, Alenka Jeraj, Anže Logar in Eva Irgl. Pri vsebini zakona sta tudi vsebinsko pomagala aktualni mestni viničar Stane Kocutar in pa Danilo Burnač, nekdanji mariborski podžupan.

Kot je bilo razvidno iz gradiva, potem na mnenja vseh treh deležnikov, kasneje referiral. Zdaj bi želel samo povedati, da najstarejšo trto na svetu, razen tega odloka občinskega o razglasitvi stare trte v mariborskem Pristanu za naravno znamenitost, ki je bil sprejet že davnega leta 1994, pred 30 leti na občinski ravni, se pravi najstarejša trta na svetu nima zakonskega predpisa, ki bi nekako celovito urejal najstarejšo trto na svetu, seveda kot spomenik državnega pomena in zanjo tudi zagotovil ustrezno financiranje iz državnega proračuna. Zdaj, pustimo tehnikalije iz mnenja mestne občine Maribor, ki se je pač, so se na nek način v navednicah obesili na Zavod za turizem. Lahko bo tudi Zavod za turizem Maribor Pohorje kdaj, ampak to nima niti take veze. Pomembno je mnenje MOMA glede potrebe financiranja v povezavi s tem predlogom zakona, ki je seveda eksplicitno in jasno. Takole pravijo mestni občinari: vsekakor pa Mestna občina Maribor podpira financiranje najstarejše trte s strani Republike Slovenije oziroma državnega proračuna, saj gre za naravno vrednoto državnega pomena. Med financiranje je potrebno vključiti vse dejavnosti, ki so potrebne za upravljanje in vzdrževanje trsa najstarejše trte, območje najstarejše trte s hišo najstarejše trte, izvedbo vsakoletnih prireditev in dogodkov ter promocijo najstarejše trte kot vrednote državnega pomena. Dokument ste videli v gradivu s strani Mestne občine Maribor. Zdaj naj bo jasno, pa to bom res še večkrat poudaril, gre za najstarejšo trto na svetu, ki raste na našem mariborskem Lentu. V našem sem uporabil zaradi tega, ker sem sam seveda Mariborčan, nima zagotovljene zakonske ureditve, pa nima zagotovljenega financiranja iz proračuna. Po moji oceni gre za izredno koristen in celo nujen zakon po 30 letih od tistega občinskega odloka. Najstarejša trta na svetu, spoštovani, ni več zgolj neka lokalna znamenitost, ampak predstavlja pomemben del slovenske kulturne in naravne dediščine, ki je tudi že nekako, to se lahko vsi strinjamo tukaj mednarodno prepoznavno. Temu verjetno ne bo noben zdravorazumski oponiral. Velik promocijski korak, da tako rečem, je bil storjen pred 20 leti, ko se je najstarejša trta vpisala v svetovno znano knjigo, se pravi v Guinessovo knjigo rekordov in takrat smo dobili tudi to delno mednarodno prepoznavo.

Zdaj korenine potomk, mi rečemo na Štajerskem, te častitljive vinske dame prepletajo dejansko celo zemeljsko oblo. Malo statistike, se pravi, vključno z letom 2023 v prejšnjem letu, so overjene z uradnim certifikatom posadili v 147 krajih v Sloveniji in v 99 krajih v tujini. Izven Slovenije je tako najstarejša trta je prisotna na štirih kontinentih in v 27 državah. Vedno je tudi opremljena ta potomka s tablico, kjer pač piše, da gre za najstarejšo trto oziroma za potomko najstarejše trte na svetu in nam s tem se dodatno dela promocija naše države v mednarodnem miljeju.

Zdaj mogoče ne veste, potomka najstarejše trte raste tudi v svetovno znanem vinskem muzeju v Parizu, imenovanem Musée du vin Ob predsedovanju Slovenije so se celo tam zbrali okrog te trte vsi kmetijski ministri Evropske unije in jim ni bilo na nek način jasno, bili so dejansko navdušeni, da potomke najstarejše trte rastejo skoraj po celem svetu, ki pa korenini, kot rečeno, v slovenskem mestu, v drugem največjem slovenskem mestu v Mariboru. Zdaj nazadnje je bilo dogovorjeno, da bo naslednja zasaditev potomke potekala drugo leto v mestu Schengen 9. maja 2025. Zakaj? Ker seveda gre za 40-letnico Schengenskega sporazuma. Se pravi, še ena prepoznava najstarejše trte.

Zdaj, kot takšna izjemna naravna vrednota, ki je očitno v tujini ne, cenijo. Si po mnenju predlagatelja in sopodpisnikov zagotovo zasluži tako zakonsko zaščito kot pa tudi regulacijo doma, ne, na naši lastni, če se izrazim po etično, rodni grudi. Zakaj? Da se zagotovi ohranitev tega seveda naravnega spomenika za nadaljnje rodove. Zakaj lex specialis, ki ga osporava tako Zakonodajno-pravna služba kot tudi mislim, da mimobežno Vlada, o tem kasneje. Kot sem rekel, ravno zaradi razpršenosti, nesistemskosti vrste zakonskih določil, ki so se nekako posredno preko pravilnikov nanašali na samozaščito najstarejše trte, zato smo predlagatelji podali zakon v tovrstni obliki.

Zdaj, če smo iskreni ne tako smo prenormirani kot država in tudi na tem področju, ki se sicer tudi Vlada referira, kako je vse super zaščiteno. Jaz mislim, da ta vrsta splošnih zakonov in izvedenih podzakonskih aktov so ravno tisto mašilo, da moramo to zaščititi s posebnim zakonom o najstarejši trti na svetu. Jaz tudi pravim celo, da ne samo, da gre za varstvo pred naravnim, ne, morebitnim uničenjem, tudi gre za neko pravno uničenje v prihodnosti.

Zdaj, spoštovani kolegi in kolegice, jaz sem slišal več teh nekih pomislekov, da se bi vsako mesto želelo zaščititi to, ono in drugo, ampak glejte, gre za to, da je najstarejša trta na svetu v Mariboru unikum, ne, unikum na celem svetu in je zagotovo, s tem se vsi strinjamo, eden izmed največjih turističnih atributov naše domovine. Jaz menim kot predlagatelj, da se dejansko s tem zakonom o najstarejši trti na svetu ustvarjajo možnosti za ustreznejše varstvo te naravne, neprecenljive celo naravne vrednote, ki je hkrati nekako že del svetovne naravne dediščine. To bo seveda omogočilo, kot sem rekel, še nadaljnjo krepitev prepoznavnosti Slovenije, ne, v tem segmentu izjemne vinske turistične destinacije, če hočete, in pa tudi seveda ohranjanje s tem bogate slovenske kulturne in naravne dediščine še za prihodnje rodove. Jaz osebno mislim, da je zdaj res po 30 letih od tega občinskega odloka končno prišel čas, da tudi Republika Slovenija nekako opravi svoje poslanstvo do vseh teh svojih res edinstvenih naravnih biserov, kamor zagotovo spada najstarejša trta, in jo z zakonom prepozna kot spomenik državnega pomena.

Na kratko še o viziji in poslanstvu območja najstarejše trte. V zakonskem predlogu sta jasno navedeni seveda postati ne samo mednarodno, svetovno, da bodo vsi vedeli, kje je stara trta v Sloveniji prepoznavna turistična destinacija, se pravi, za vse ljubitelje vinske kulture ter hkrati z bližnjim muzejem najstarejše trte na svetu tudi mednarodno študijsko središče, kjer bodo preučevali zaščito, skrb in ohranjanje vinskih trt ter seveda trajnostni razvoj samega vinogradništva. Ohranjanje in negovanje bogate tradicije vinogradništva, ki je globoko zakoreninjeno v zgodovini kulture Slovenije ter v kontekstu vinogradništva na samem zaledju Maribora, vse to je, spoštovani, neločljivo povezano z najstarejšo trto, ne, eno brez drugega ne gre. Območje najstarejše trte si seveda prizadeva za varovanje in trajnostni razvoj kulturnih in naravnih vrednot ter za vzpostavitev sodobnih praks v vinogradništvu, ki spoštuje naravo in okolje. S tem celostnim pristopom k ohranjanju dediščine in za aktivno promocijo vinske kulture si bo območje prizadevalo postati, kot rečeno, svetovna prepoznavna turistična vinska destinacija, ki bo privlačila obiskovalce in strokovnjake z vsega sveta ter prispevala k širjenju znanja in vrednot trajnostnega vinogradništva. Še enkrat poudarjam kot sem že, ta unikatni vinski biser, ki ga predstavlja najstarejša trta na svetu v drugem največjem slovenskem mestu, v Mariboru, mora biti ustrezno zakonsko zaščitena, da se kot država postavimo ob bok, pa daj, recimo iz te zgodovinske perspektive, najuglednejšim vinskim državam na svetu. Cilj zakona je seveda varstvo, ohranitev in promocija najstarejše trte, ki je stara več kot 400 let, vključnem, kot rečeno, z območjem rasti najstarejše trte, kar predstavlja naravno, kulturno in tudi gospodarstvo povezano celoto.

Zdaj tam je bilo malo, malo nekih nepovezanih koncev v mnenju ZPS, pa se bom pol, kot sem rekel, kasneje, kasneje še na to temo oglasil. Zdaj zakonska ureditev najstarejše trte na svetu bi bila predvsem jasen signal navzven, navzven. Mi ne moremo seveda z zakonom uzakoniti, da bo zdaj se stara trta uvrstila oziroma da bo sploh kandidatka za vpis na Unescov seznam naravne dediščine, je pa seveda, tako nas percipirajo drugi: če si ne znate zaščititi zakonsko najlepših naravnih biserov, najstarejše trte v tem primeru, ne, tudi oni, glejte, saj veste, kako na mednarodnem polju potekajo te zadeve, da tudi čez to, čez to sito nas gledajo. In zato mislim, da je to nujno, da se zakonsko uredi, ker se bo potem na podlagi zakona tudi lažje, če želite, uredil vpis na Unescov seznam naravne dediščine. Pa imate več primerov po svetu, kako so se tega lotevali drugje. Zdaj poglavitne rešitve, ki se urejajo z zakonom, so naštete. Jaz sem jih zaradi pač javnosti še enkrat tukaj taksativno naštel: status najstarejše trte se ureja, območje rasti najstarejše trte se ureja, vizija in poslanstvo območja najstarejše trte se določa, določa se organi upravljanja z najstarejšo trto, način, načela, cilji, naloge skrbništva z najstarejšo trto in z upravljanjem z hišo najstarejše trte seveda tudi strokovni nadzor nad izvajanjem teh nalog in upravljanjem, kot rečeno, temeljna promocija najstarejše trte s podeljevanjem cepičev s certifikatom in podeljevanje protokolarnih steklenic z vinom najstarejše trte in pa se mi zdi ena izmed ključnih zadev financiranje iz proračuna Republike Slovenije za tekoče investicijsko vzdrževanje območja stare trte za izvedbo tradicionalnih letnih prireditev v povezavi z najstarejšo trto ter za promocijo najstarejše trte kot naravne dediščine državnega pomena. Jaz sem se strinjal z mnenjem, z mnenjem ZPS glede tudi financiranja, sem ga s tem amandmajem še nekako bolj preziciral. Vi ga imate vsi na mizi. Se pravi, predlog tega amandmaja se glasi tako, se pravi, 14. člen bi se, bi se bi se razširil in se potem glasi takole: financiranje dejavnosti v zvezi z najstarejšo trto, pod prvim odstavkom, za izvijanje, za izvajanje posameznih nalog in programov iz pristojnosti Zavoda za turizem Maribor, povezanih z najstarejšo trto kot naravnim spomenikom državnega pomena, se zaradi, to je poudarek, zagotavljanja širšega javnega interesa zavodu zagotovijo dodatna sredstva iz državnega proračuna - in spet poudarek - za namensko porabo. To je res pri prvi verziji zakona izpadlo, izpadlo. Jaz mislim, da zdaj ta amandma to zagotavljanje širšega javnega interesa in namensko porabo dovolj dobro prezicira. Drugi odstavek: dodatna sredstva za namensko porabo so pa namenjena za tekoče investicijsko vzdrževanje trsa najstarejše trte in območje najstarejše trte vključno s hišo najstarejše trte, izvedbo tradicionalnih letnih prireditev v zvezi z najstarejšo trto in pa promocijo najstarejše trte kot slovenske naravne dediščine. Tu smo nekako v sozvočju z Mestno občino Maribor, kar se tiče vsaj financiranja. Potem po tem dokumentu, ki ga imate tudi pri sebi, tretji odstavek: višina in namen porabe dodatnih sredstev se določita v skladu s tem zakonom in vključita v proračun Republike Slovenije v okviru finančnih načrtov pristojnih ministrstev. Ker pa to ni seveda stvar samo Ministrstva za kmetijstvo, smo dopisali: pristojnih za kmetijstvo, za kulturo in gospodarstvo, turizem in šport. Naj si pač to tripartitno razdelijo ta po moji oceni zelo zmeren strošek v višini pol milijona evrov na letni ravni. In pa četrti odstavek: za izvajanje dejavnosti povezanih z najstarejšo trto lahko občina pridobiva seveda sredstva tudi iz drugih virov, da si ne bo kdo mislil, da bo seveda se zdaj občina oziroma oskrba najstarejše trte financirala zgolj iz državnega proračuna. Jaz mislim, da ta amandma sledi mnenju Zakonodajno-pravne službe, bo še potem gospa povedala.

Zdaj, kot sem rekel, na pripombe drugih deležnikov se še bom odzval potem na sami razpravi. Jaz zdaj predvsem apeliram tu na spoštovane koalicijske poslance, ne, nekateri ste tudi s štajerskega konca, jaz mislim, da bi to bilo vredno podpreti takšen zakon, vendarle gre za Slovenijo, gre za Maribor, jaz mislim, da je ta zakon izredno koristen za obe dve državni identiteti, tako državo kot mesto, po potrebi ga amandmirate zaradi mene do tretjega branja. Glasovi in pa poslanska vez so nekako na vaši strani. Tako da, predsednik, hvala lepa za ta del mojega izvajanja. Se vključujem po potrebi.