Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog odloka proučila z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika. V uvodu predloga odloka je kot zakonska materialna podlaga za izdajo naveden drugi odstavek 14. člena Zakona o fiskalnem pravilu. Ta ureja popravljalni mehanizem po prenehanju izjemnih okoliščin, ki zagotavlja srednjeročno uravnoteženost, če se z ukrepi določenimi v zakonu, ki ureja javne finance ne zagotovi, da je strukturni saldo sektorja država najmanj enak minimalni vrednosti iz prvega odstavka 3. člena Zakona o fiskalnem pravilu. V tem primeru vlada Državnemu zboru predloži v sprejetje predlog spremembe okvira in predlog programa ukrepov, s katerimi se bo ponovno zagotovilo spoštovanje srednjeročne uravnoteženosti. To mora storiti v roku treh mesecev od ugotovitve Vlade na podlagi ocene Fiskalnega sveta, da so prenehale okoliščine iz prvega odstavka 12. člena Zakona o fiskalnem pravilu. Če ukrepi, ki so določeni v zakonu, ki ureja javne finance, z namenom srednjeročnega uravnoteženja javnih financ niso zagotovili izravnanega strukturnega salda sektorja država. Gradivo glede tega navaja le, da v letu 2024 po skoraj štirih letih niso več izpolnjeni pogoji iz Zakona o fiskalnem pravilu, ki so omogočali odstopanje od fiskalnega pravila. Ne pojasnjuje pa drugih pogojev za uporabo popravljalnega mehanizma iz 14. člena Zakona o fiskalnem pravilu. Vsebina okvira za pripravo proračunov sektorja država je določena v prvem odstavku 6. člena Zakona o fiskalnem pravilu. In sicer se o njem v skladu s 3. členom, ki določa izvajanje načela srednjeročne uravnoteženosti prihodkov in izdatkov proračunov države brez zadolževanja, torej tako imenovane srednjeročne uravnoteženosti, za najmanj tri prihodnja leta določijo ciljni saldo sektorja država in najvišji obseg izdatkov sektorja država. Dodatni elementi so določeni v tretjem odstavku 6. člena zakona. In sicer se v njem za posamezna leta določijo tudi ciljni saldo ter najvišji obseg izdatkov po posameznih štirih blagajnah javnega financiranja. Sprememba okvira tako pomeni samo spremembo elementov določenih v 6. členu Zakona o fiskalnem pravilu. S predlogom odloka pa se dopolnjuje 1. člen veljavnega odloka, ki ureja vsebino odloka in dodaja nov 6.a člen, ki ureja povprečno rast očiščenih odhodkov. Iz predlaganih dopolnitev je razvidno, da predlog odloka ne spreminja okvira v skladu z drugim odstavkom 14. člena Zakona o fiskalnem pravilu, ampak ga dopolnjuje z novim kazalnikom, za katerega v zakonu nima ustrezne zakonske podlage. S tem, ko predlog odloka brez zakonske podlage ne spreminja okvira, zaradi prenehanja izjemnih okoliščin, ampak ga dopolnjuje z vsebino za katero nima podlage v zakonu je po oceni ZPS kršeno načelo zakonitosti, določeno v tretjem odstavku 153. člena ustave. Okvir je namreč podzakonski akt Državnega zbora, zato mora biti v skladu z zakonom na podlagi katerega je sprejet, torej v skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu. Ustava zagotavlja izvajanje načela pravne države na ravni pravne pravilnosti vseh pravnih aktov in zahteva, da morajo biti vsi pravni akti v skladu z Ustavo kot temeljem vsega prava v državi. Pri zahtevah pravne pravilnosti, ki jih določa v 153. členu, ni mogoče govoriti o dopustnih omejitvah oziroma izjemah, zaradi tega tudi navedbe v gradivu, ki se nanašajo na prenovljeno zakonodajo EU na področju fiskalnih pravil in ugotovitvijo, da Zakon o fiskalnem pravilu v veliki meri temelji na fiskalnih pravilih Evropske unije pred prenovo, kar niti ni sporno, ne pomenijo pravno dopustnega razloga za odstop od načela zakonitosti. Hvala.