Najlepša hvala.

Torej, Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, tako imenovani / nerazumljivo/ je stopil v veljavo 15. junija letos. Ta zakon odpravlja neustavne rešitve prejšnjega zakona in z uvedbo izdelave predhodnega mnenja ter novih procesnih institutov povečuje učinkovitost sodnega varstva za nekdanje imetnike kvalificiranih obveznosti bank. Pobudniki so zoper navedeni zakon vložili pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti več določb tega zakona - 3., 33., 41. in 48. člena -, saj naj bi navedene določbe posegale v več ustavno varovanih pravic. Obenem so tudi predlagali, da Ustavno sodišče Republike Slovenije začasno zadrži izvrševanje tretjega odstavka 3. člena in 48. člen ZPSVIKOB-1 saj naj bi jim, zaradi izvrševanja spornih določb nastala nepopravljiva posledica.

V nadaljevanju na kratko povzema mnenje Vlade do predloga za začasno zadržanje izvrševanja obeh navedenih določb zakona. Tretji odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1 določa, da se zakon ne uporablja za tožbeni zahtevek, s katerim nekdanji imetnik uveljavlja kršitev pojasnilne dolžnosti poslovne banke niti za druge tožbene zahtevke, s katerimi se ne uveljavlja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločb Banke Slovenije o izrednih ukrepih. 48. člen ZPSVIKOB-1 pa se navezuje na sodne postopke, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona in je bila določena izključna pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru. Namen instituta začasnega zadržanja izvrševanja izpodbijanega predpisa je v tem, da se preprečuje škodljive posledice, ki bi lahko nastale. Če bi se predpis do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o njegovi skladnosti z Ustavo izvrševal, pa bi jih bilo po morebitni razveljavitvi oziroma odpravi težko popraviti. Zdaj, po praksi Ustavnega sodišča to ob odločanju o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebitnega protiustavnega predpisa in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe začasno ne bi izvrševale. Pobudniki v predlogu za začasno zadržanje niso navedli konkretnih škodljivih posledic, ki bi nastale, zaradi izvrševanja bodisi tretjega odstavka 3. člena bodisi 48. člena ZPSVIKOB-1. Edine navedbe gredo v smeri teka prekluzivnih rokov za / nerazumljivo/ procesnih dejanj v postopku, Za katere se ne uporablja ZA SVIKOB-1 in da pobudniki v teh postopkih ne bodo zmogli dokaznega bremena. Dobitev postopkov pa bo za ponudnike pomenila precejšnje finančno in organizacijsko breme. ZPSVIKOB-1 ureja sodne postopke uveljavljanja odškodninskega varstva zaradi učinkov odločb Banke Slovenije, pri čemer je tožena stranka Banka Slovenije, na kateri je tudi celotno dokazno breme. Obveznost plačila odškodnine pa je na Republiki Sloveniji tretji odstavek 3. člena ZPSVIKOB-1 pa se nanaša na druge tožbene zahtevke, in sicer na tiste, ki so vloženi zoper poslovne banke, zaradi kršitev pojasnilne dolžnosti pri ponujanju posameznih finančnih instrumentov, kar pa ni predmet ZPSVIKOB-1. Ta zakon je namreč poseben zakon, ki na specialen način, prav zaradi posebnosti ukrepov, ki jih je Banka Slovenije izrekala, ureja odškodninsko odgovornost države do nekdanjih imetnikov na drugačen način kot to urejajo civilni, splošna pravila civilne odgovornosti. Povedano še drugače: dejstvo, da se ZPSVIKOB-1 ne uporablja za tožbene zahtevke zoper poslovne banke zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti. V ničemer ne vpliva na položaj obstoječih tožnikov zoper poslovne banke, saj se bo postopek še naprej vodil po obstoječih pravilih pravdnega postopka. Morebitno materialno prikrajšanje v primeru ugotovitve neustavnosti te določbe pa pomeni popravljivo posledico in torej ne izpolnjuje pogoje za začasno zadržanje. Podobno velja tudi za 48. člen ZPSVIKOB-1, ki za odločanje o vseh tožbenih zahtevkih po tem zakonu določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru. Namen takšne določbe je pospešiti reševanje zapletenih sodnih postopkov na specializiranem sodišču, torej s koncentracijo krajevne in stvarne pristojnosti, kjer so zagotovljena specifična pravna znanja in ustrezne izkušnje. In po intenzivnih usklajevanjih tako z Ministrstvom za pravosodje kot z Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije je bilo določeno, da je to sodišče, Okrožno sodišče v Mariboru. Takšna ureditev pa pobudnikom ne more povzročiti težko popravljive škode, niti tega niso z ničemer izkazovali. Četudi bi ustavno sodišče kasneje ocenilo, da je ta člen zakona neustaven, se lahko morebitne posledice tako glede določitve pristojnega sodišča kot tudi glede materialnega prikrajšanja popravijo.

Ob zaključku še poudarjam, da se je ZPSVIKOB-1 že začel izvajati. Z dne 16. septembra letos je bila vzpostavljena virtualna podatkovna soba, v kateri je dostopna vsa potrebna dokumentacija posameznikom oziroma nekdanjim imetnikom za vlaganje tožbenih zahtevkov. Pred Okrožnim sodiščem v Mariboru tudi tečejo že aktivnosti za imenovanje članov odbora za pripravo predhodnega mnenja. Tako zadržanje izvajanja tretjega odstavka 3. člena in 48. člena pa bi vplivalo na izvajanje tega zakona in tudi na zagotavljanje učinkovitega sodnega varstva nekdanjih imetnikov kompliciranih obveznosti bank, zato predlagamo, da Državni zbor v svojem mnenju, ki bo tudi posredovano Ustavnemu sodišču, sledi mnenju Vlade in predloga za začasno zadržanje obeh členov ne podpre. Hvala.