Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje o Predlogu za zadržanje izvrševanja tretjega odstavka 3. člena in 48. člena Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Pobudniki v pobudi navajajo, da če Ustavno sodišče ne bo zadržalo izvrševanja izpodbijanih zakonskih določb, se bodo postopki, v katerih so tožene stranke banke, lahko nadaljevali. Ponovno naj bi tekli prekluzivni roki za odpravo procesnih dejanj, predvsem rok za navajanje novih dejstev in dokazov v postopkih, za katere se zakon ne uporablja in v katerih pobudniki naj ne bi zmogli dokaznega bremena, zaradi neenakosti orožij. Posledic poteka teh rokov ne bi bilo mogoče naknadno popraviti. Drobitev postopkov naj bi za ponudnike pomenila precejšnje finančno in organizacijsko breme. V smiselno enakih okoliščinah je po navedbah pobudnikov Ustavno sodišče že ugotovilo težko popravljive škodljive posledice. Pobudniki navajajo, da je Ustavno sodišče v smiselno enakih okoliščinah že zadržalo izvrševanje prej veljavnega zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Po mnenju Državnega zbora ne gre za smiselno enake okoliščine, saj je v primeru iz leta 2020, ki se je nanašal na kasneje razveljavljeni zakon je Ustavno sodišče ocenilo, da bi bile v primeru, če bi se izkazalo, da je treba razveljaviti zakonsko podlago za vodenje pravd na podlagi zakona posledice težko popravljive, zaradi velikega števila sodnih postopkov. V tem primeru pa pobudniki ne izpodbijajo določb, ki predstavljajo podlago za vodenje postopkov po zakonu, zato se tudi ni mogoče sklicevati na škodljive posledice, ki bi nastale zaradi začetka izvajanja tega zakona. V mnenju je zavzeto stališče, da je celotna ureditev po zakonu namenjena učinkovitemu odškodninskemu varstvu, zaradi učinkov odločb Banke Slovenije, s katero so bili izrečeni izredni ukrepi prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi Zakona o bančništvu. Takšna ureditev je bila sprejeta, zaradi odločbe Ustavnega sodišča iz leta 2016, s katero je glede 350. a člena Zakona o bančništvu presodilo, da niso bile upoštevane vse značilnosti dejansko šibkejšega položaja bančnih vlagateljev kot potencialnih tožnikov v primerjavi z Banko Slovenije, ampak je bilo obstoječe neravnotežje med njimi še okrepljeno in potencirano možnost za uspeh potencialnih tožnikov, v pravdi pa pomembno zmanjšana. Pobudniki izpodbijajo le tisti del ureditve, ki določa, da se postopki v zvezi s tožbenimi zahtevki, s katerimi nekdanji imetniki uveljavljajo kršitve pojasnilne dolžnosti banke oziroma drugimi tožbenimi zahtevki, s katerimi se ne uveljavlja odškodninsko varstvo, zaradi učinkov odločb Banke Slovenije o izrednih ukrepih ne vodijo po tem zakonu. Po oceni Državnega zbora se na te druge postopke ustavnopravne zahteve po posebnih postopkovnih pravilih iz odločbe Ustavnega sodišča iz leta 2016 ne nanašajo. Za te postopke veljajo splošna pravila pravdnega postopka, ki zagotavljajo učinkovito sodno varstvo v vseh odškodninskih postopkih. Ker v postopkih zoper banke ne gre za take postopke, ki bi bili primerljivi s postopkom zoper Banko Slovenije, zaradi učinkov odločb o izrednih ukrepih ni mogoče pritrditi pavšalnim navedbam pobudnikov o neenakosti orožij in o tem, da pobudniki v teh postopkih ne bodo zmogli dokaznega bremena. Poleg tega je opozorjeno, da pobudnikom v nobenem primeru ni odvzeta možnost, da bi učinkovito varovali svoje pravice in interese v postopkih zoper banko, ki ji je Banka Slovenije izrekla izredni ukrep. Izpodbijana ureditev pobudnikom omogoča celo hitrejše uveljavljanje njihovih zahtevkov zoper druge subjekte oziroma zahtevkov, ki temeljijo na drugih pravnih podlagah, in sicer neodvisno od izida postopkov glede odgovornosti Banke Slovenije po 350.a členu Zakona o bančništvu. V nobenem primeru pa pobudnikom zaradi izpodbijanja ureditve ni onemogočeno ali oteženo uveljavljanje zahtevkov na različnih pravnih podlagah. Na drugi strani pa bi zaradi zadržanja izvrševanja odločb nastale konkretne škodljive posledice. Pobudnikom in vsem ostalim tožnikom, ki uveljavljajo odškodninski zahtevek zoper Banko Slovenije in druge subjekte na drugih pravnih podlagah postopek po zakonu ne bi zagotavljal posebnih procesnih določb, po katerih bi se lahko obravnavali zahtevki zoper druge subjekte. Z zadržanjem izvrševanja teh določb bi torej nastal nadaljnji zastoj oziroma ovire v postopku, ki bi odložil čas do meritorne sodne odločbe po 350.a členu Zakona o bančništvu. S tem pa bi bilo onemogočeno učinkovito sodno varstvo, zaradi učinkov odločb Banke Slovenije o izrednih ukrepih, ki se zagotavlja z zakonom in ga je zakonodajalec bil dolžan zagotoviti že po odločbi Ustavnega sodišča iz leta 2016. Sklepna ugotovitev mnenja je, da ni izkazana težka popravljivost škodljivih posledic zaradi izvrševanja izpodbijanih določb, zato ni razlogov za njihovo začasno zadržanje.

Hvala.