Torej, hvala lepa.

Jaz mislim, da je bilo zdaj to mnenje Fiskalnega sveta predvsem mnenje na veliko sliko ali pa bolj mnenje na ta, srednjeročno fiskalno strukturni načrt, kakor samo mogoče na konkreten proračun in s tem v zvezi bi povedala, kot je sicer predsednik povedal, da je ta okvir, da so bila zdaj prenovljena evropska fiskalna pravila, da je to zdaj nov okvir, da ne bomo več gledali javnih financ vsako leto po teh mejah po posamezni blagajni, ampak da bomo gledali skupno pot očiščenih izdatkov, da je že samo dejstvo, da je Slovenija ta dokument oddala, da se je odločila za štiriletno pot konsolidacije, ne pa za sedemletno, da je bila percipirana pozitivno, da so bonitetne agencije obstoj tega dokumenta, zavez iz tega dokumenta, v bistvu navedle kot razlog, da so nam zvišali pri Mudisu, torej pričakovane, torej na, torej ta "outlook", se pravi izgled bonitetne ocene na pozitivnega. In da je v povezavi s pokojninsko reformo, ki jo vidijo kot ključen, v bistvu kot ključen moment ali pa ključen element tega načrta, da je, da je pač to bil razlog za to, da nam dajejo dobre, dobre ocene.

Zdaj, glede tega, to so nova pravila, tu, kot sem že tudi omenila, ko smo obravnavali na tem odboru srednjeročno fiskalno strukturni načrt, bo treba v bistvu spremeniti malo razmišljanje. Fiskalna strategija bo zdaj kazala eno pot teh očiščenih izdatkov in tu se bomo morali vsi še pač malo, malo tega navaditi. Ta, torej govorili ste o zakonu, ki še sploh ni bil sprejet, zakon, ki še na Vladi ni bil sprejet, ga seveda zato v tem proračunu ne morete videti, Če bo prišlo, ko bo prišlo do sprejetja rešitev, ki bodo seveda glede na finančne učinke, obstajajo določeni instrumenti znotraj pač sprejetega proračuna in če gre za večje finančne učinke, obstajajo instrumenti oziroma obstaja instrument rebalansa, da se pač poiščejo rešitve.

Glede samih povprečnin, povemo vedno, da čeprav dogovor še ni sklenjen, seveda načrtujemo, načrtujemo neko ciljno raven povprečnin, tako kot načrtujemo vse ostale. Postavk v proračunu za eno leto in pol naprej se ne da načrtovati na, do decimalke natančno, v nekih okvirih, v nekih gabaritih, se pa lahko gibljemo in to redno tudi počnemo. Vedno delamo po principu best effort in vseh znanih informacij.

Glede pač tega, da Fiskalni svet pa vedno in redno opozarja na prenapihnjeno porabo in potem posledično tudi neupravičeno porabo, bi pa rada povedala samo to, da oba proračuna pred tem, ki ju je delala ta Vlada, sta bila pripravljena v razmerah izjemno visokih negotovosti. Ono prvo polletje 2022 je bila v popolnem razmahu energetska kriza, zato je bila v proračunu pet, pardon, v proračunu 2023 velika rezerva za energetske ukrepe. Lani poleti so bile 4. avgusta tiste poplave in zato je bila, zato je v proračunu za letošnje leto velika popoplavna rezerva. Mi smo tudi zelo transparentno ob pol leta, ob pripravi polletnega poročila že ocenili, da bo primanjkljaj letošnjega proračuna ustrezno nižji, ker ne bo prišlo do tako hitre, tako hitre porabe teh, teh poplavnih sredstev. In v bistvu, tako kot sem že pač tudi povedala, z leti 2025 in 2026 smo te zadeve zdaj glede poplav uredili drugače, zato tudi glede teh EU sredstev smo, nismo slepo zadovoljevali zahtev posameznih uporabnikov, ampak smo pristopili tudi k načrtovanju EU sredstev z drugimi vatli. Zato verjamemo, da je proračun, ki je pred vami, na tej odhodkovni strani realen. Hvala lepa.