Spoštovana gospa predsednica, gospa državna sekretarka, spoštovane kolegice in kolegi, gospe in gospodje, visoki zbor!

Današnji zaključek obravnave proračunov za leti 2025 in 2026 moram pričeti na njenem začetku. Odbor za finance se je 4. oktobra namreč seznanil z osnutkom srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta za obdobje 2025 do 2028. To je po spremenjenih evropskih fiskalnih pravilih ključen javno finančni dokument, ki določa kontekst fiskalne politike za prihodnja štiri leta. Posledično določa tudi manevrski prostor obema predlogoma državnih proračunov, o katerih razpravljate v zadnjih tednih. Smo v prehodnem obdobju in razumljivo je, da evropska zakonodaja, zaradi kratkega časovnega razpona še ni prenesena v nacionalno zakonodajo. Vendar ima to prehodno obdobje določene pasti: na seznanitev z načrtom namreč ni bila vabljena nobena od dveh neodvisnih fiskalnih institucij v državi. S tem ni bilo možnosti za izmenjavo mnenj v povezavi z načrtom na seji Odbora za finance. Povedna je tudi odsotnost razprave na tem odboru o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2025-2027, ki ga načrt formalno nadomešča,: na osnovi teh dveh izkušenj ocenjujemo, da bo pri prenovi nacionalne zakonodaje z vidika srednjeročnega načrtovanja ena ključnih nalog določitev vloge zakonodajne veje oblasti in neodvisnega nadzora pri sprejemanju načrta.

Preden preidem na razpravo o samem predlogu proračuna za leto 2025, bom podal še nekaj vsebinskih poudarkov glede načrta. Kot rečeno, načrt je tisti, ki določa okvir delovanja fiskalne politike v obdobju 2025 do 2028, tudi oblikovanja državnega proračuna, o katerem boste razpravljali danes. Načrt zavezuje Slovenijo k rasti tako imenovanih očiščenih izdatkov sektorja država v višini štiri in pol odstotka na leto. To je približno pol manj kot v povprečju predhodnih treh let. Hkrati je to približno skladno z oceno srednjeročne rasti slovenskega gospodarstva. Takšna rast izdatkov torej ne predstavlja varčevanja oziroma konsolidacije, kot smo izkusili v letih po sanaciji bančnega sistema. S formalnega vidika je takšna zaveza po oceni Fiskalnega sveta skladna s pravili evropska komisija pa se bo do načrta opredelila šele v naslednjih tednih. Tudi z vidika razprave o predlogu proračuna za leto 2025 je ključna ocena, ali trenutni nabor politik in ukrepov zagotavlja spoštovanje zaveze iz načrta.

Fiskalni svet ocenjuje, da obstaja precejšnje tveganje, da temu ni tako. To potrjuje tudi tehnični scenarij ob nespremenjenih politikah, ki ga je vlada predstavila v načrtu. Po njem bi lahko primanjkljaj leta 2028 znašal blizu 3 procente bruto domačega proizvoda, medtem ko bi moral po načrtu znašati 1,2 procenta. Skupni primanjkljaj državnega proračuna naj bi se v letu 2025 povečal na 1,9 milijarde evrov. Interventni ukrepi naj bi prvič po petih letih ne več vplivali na saldo, saj naj bi bili v celoti financirani z namenskimi prihodki. Primanjkljaj brez interventnih ukrepov naj bi se tako povečal za 0,9 milijarde evra oziroma podvojil. Do tega naj bi prišlo kljub predvideni krepitvi rasti prihodkov, saj bi se proračunska poraba brez interventnih ukrepov okrepila še bolj. Povečala naj bi se namreč za 1,8 milijarde evrov oziroma kar 12,3 procente, to je trikrat višja stopnja rasti od dolgoletnega povprečja. Ob tem velja izpostaviti, da je ocena realizacije za leto 2024 verjetno znova previsoka, tako bi lahko predvidena raven porabe brez interventnih ukrepov v letu 2025 po znani realizaciji za letos izkazovala več kot 15 odstotno stopnjo rasti. V kolikor bo takšna tudi dejanska rast, bo to po oceni Fiskalnega sveta previsoko in bistveno nad zavezo iz načrta.

Strinjam se s pogosto slišano trditvijo predstavnikov Ministrstva za finance, da življenje teče dalje tudi v času sprejemanja proračunskih dokumentov, vseeno pa je potrebno opozoriti in se zavedati posledic sprememb zakonodaje do katere pride po oddaji predloga proračuna. Posledica dogovora o višji povprečnini, ki je zajet v amandmajih k Zakonu o izvrševanju proračunov in morebitno preoblikovanje prihodkov od dividend zaradi predlaganega zakona o ogrevanju Šaleške doline iz rednega prihodka proračuna v namenski vir, bo lahko večji primanjkljaj državnega proračuna prihodnje leto kot po predlogu, ki ga trenutno obravnavate. Oba primera potrjujeta večkrat ponovljeno kritiko Fiskalnega sveta, da ima sistem javno finančnega načrtovanja številne sistemske pomanjkljivosti. To velja zlasti za pripravo državnega proračuna. Kjer gre za zelo razdrobljen proces s številnimi deležniki, ki ga bolj kot jasne usmeritve ekonomske politike zaznamuje zadovoljevanje zahtev posameznih uporabnikov. Posledica tega je ponavljajoča praksa precenjevanja porabe. Ta ima pogosto za posledico tudi neučinkovito porabo javnega denarja. Večja srednjeročna usmerjenost spremenjenih evropskih fiskalnih pravil je tako predvsem priložnost za temeljito izboljšanje sistema javnofinančnega načrtovanja. Ta priložnost v obdobju prehoda na novi sistem fiskalnih pravil oziroma ob pripravi tokrat tokratnega proračuna po oceni Fiskalnega sveta še ni bila izkoriščena. Hvala lepa.