Spoštovani, ponovno lepo pozdravljeni!

Dovolite, da najprej opravičim prisotnost ministra Boštjančiča, ki se vrača z mednarodne službene poti, drugače smo pa na naši strani, smo zbrani predstavniki vseh ministrstev, da bi lahko čim bolj kompetentno odgovorili na vaša vprašanja. Na hitro bom predstavila predlog predloga, torej predlog proračuna za leto 2025. Pripravo so zaznamovale še vedno zaostrene geopolitične varnostne gospodarske razmere. Fokus je bil še vedno na popoplavni obnovi, kot osnovo smo vzeli jesensko napoved gospodarskih gibanj, ki jo je pripravil Urad za makroekonomske analize in razvoj. Upoštevali smo nov srednjeročni fiskalno strukturni načrt, ki je nov dokument v okviru evropskega semestra oziroma produkt novih prenovljenih evropskih fiskalnih pravil. Upoštevali smo zakonske in druge obveznosti in prioritete in pa napovedi posameznih resorjev, s kakšno dinamiko bodo izvajali ukrepe iz mehanizma za okrevanje in odpornost in s kakšno dinamiko bodo izvajali ukrepe iz večletnega finančnega okvira 2021-2027.

Na podlagi tega smo pripravili predlog sprememb proračuna, kjer načrtujemo 15,2 milijardi evrov prihodkov in 17,1 milijardo evrov odhodkov ter proračunski primanjkljaj v višini milijardo 900 milijonov evrov oziroma 2,6 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Samo par glavnih razlik od že sprejetega proračuna. Na prihodkovni strani bodo dodatni prihodki iz naslova začasnih namenskih dajatev, ki jih je uvedel Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Torej zaradi tri odstotne točke višjega davka od dohodkov pravnih oseb je posledica povečanje tega davka. Potem pod postavko, torej pod naslovom davek od premoženja se bodo zbirali, se bo zbiral začasni pet letni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic. Dviga, torej dvigajo se načrtovane trošarine. Pri pripravi obstoječega predloga so bile namreč bistveno nižje, zato jih zdaj načrtujemo milijardo sto iz naslova energentov, 128 od alkohola in pa 506 milijonov od tobačnih izdelkov. Povečuje se tudi okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 za enoto obremenitve in sicer 17 evrov na skoraj 31 evrov, kar se pozna v višjih prihodkih.

Načrtovana dohodnina ostaja enaka, kot je v sprejetem proračunu. To izhaja iz dogovora s socialnimi partnerji glede uskladitve olajšav in lestvice za odmero dohodnine in sicer s sto procentno rastjo povprečnih mesečnih plač, junij 2024 glede na junij 2023, kar pomeni dobrih sto milijonov izpada iz tega naslova in posledično več razpoložljivega dohodka za ljudi. Nedavčni prihodki so načrtovani približno na enaki ravni kot v že sprejetem, nekoliko nižje smo pa načrtovali prejeta sredstva EU, predvsem zaradi nekoliko ocenjenega nižjega črpanja sredstev strukturnega in kohezijskega sklada, še vedno na ravni 400 milijonov, vendar slišimo Fiskalni svet, ko pravi, da preveč, da preveč optimistično načrtujemo predvsem tudi evropska sredstva.

Odhodki se načrtujejo za milijardo 300 višje od že sprejetega proračuna. Za plače in prispevke neposrednih uporabnikov se namenja milijarda 900 milijonov evrov, to je 130 milijonov več glede na že sprejeti proračun in tukaj vidite učinke plačne reforme. Potem v letu 2025 je za blago in storitve predvidenih milijarda in pol, največ za vzdrževanje železniške in cestne infrastrukture in pa financiranje različnih projektov iz finančne perspektive 2021-2027, torej prilagajanje podnebnim spremembam, zagotavljanju socialne vključenosti in pa za stroške, ki so povezani z modernizacijo in opremljanjem Slovenske vojske. Za obresti predvidevamo 890 milijonov evrov, kar je enako kot v že sprejetem, vendar obresti rastejo. Leta 2022 smo recimo plačali 650 milijonov, lani 684, letos jih bomo okrog 800, drugo leto pa 890 milijonov evrov. Velika postavka so tako imenovane rezerve, preko rezerv izločamo 1,2 milijardi evrov. Preko rezerv se izločajo sredstva v posamezne proračunske sklade, zato je ta postavka visoka, ker se bo, skozi to postavko se bodo izločili namenski prihodki, ki sem jih prej omenila, v sklad za okrevanje, pardon, v sklad za obnovo Slovenije. In pa, ker je leto 2025 predzadnje leto mehanizma za okrevanje in odpornost, se bo izločilo tudi 480 milijonov v ta sklad in bo potem poraba nastala na samem skladu za tisto klasično rezervo - to povem tako poslancem, predvsem pa svojim kolegom, torej za tekočo proračunsko rezervacijo, se pravi, za nepredvidene namene je za celo leto za vse uporabnike, za vse namene na voljo 141 milijonov evrov, medtem ko preostala sredstva so pa tudi izločanje, so pa tudi namenjena izločanju v posamezne proračunske sklade. Za subvencije se načrtuje 514 milijonov evrov, to so subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom, potem za transfere posameznikom in gospodinjstvom milijarda 900 milijonov, to so sredstva za zagotavljanje socialne varnosti, za družinske prejemke, za starševska nadomestila, za brezplačne vrtce, za regresirano prehrano, za transfere brezposelnim, za štipendije. Za tekoče transfere občinam se namenja 167 milijonov evrov, največ za, torej za uravnoteženje razvitosti občin. Ob tem pa poudarjam tudi da je Vlada z dvema od tremi združenji sklenila dogovor o višini povprečnine za leto 2025 za 771,33 evrov in za leto 2026 775,29 evrov, ob tem pa bodo občine dobile tudi 1,5 odstotek dohodnine vplačane v preteklem letu in ta sredstva bodo dodatno namenjena zmanjševanju objektivnih razlik, ki jih imajo posamezne občine zaradi svoje heterogenosti, pri zagotavljanju zakonskih nalog. Za tekoče transferje v sklade socialnega zavarovanja, se pravi v pokojninsko in zdravstveno blagajno sta načrtovani 2 milijardi evrov. Za to, da bo lahko Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izplačal vse pokojnine in letni dodatek za upokojence, se namenja milijarda 400 evrov, torej za pokrivanje razlike med vplačanimi prihodki, prispevki v pokojninsko blagajno in njenimi odhodki. In pa za zdravstveno blagajno se namenja 531 milijonov evrov, od tega je za tako imenovano stabilizacijo financiranja zdravstva 420 milijonov, razlika gre pa za plačilo teh nezdravstvenih storitev, ki se plačujejo iz zdravstvene blagajne. Za tekoče transfere v javne zavode je v letu 2025 predvidenih 3,2 milijardi evrov, to je 190 milijonov več kot v že sprejetem proračunu. Glavnina tega se namenja za izobraževanje, torej osnovno šolstvo, srednje šolstvo, poklicno, višje, visokošolsko izobraževanje in del plačne reforme se odraža tudi v tem namenu. Investicijski izdatki ostajajo na približno enaki ravni kot v letu 2023, to so bili pač najvišji investicijski odhodki iz državnega proračuna. Namenjeni so za promet, za prometno infrastrukturo, za obrambo in zaščito in pa za izobraževanje, šport, razvoj podeželja. Zadnja postavka so plačila sredstev v proračun EU. Se pravi, da dobimo evropska sredstva, moramo najprej vplačati glede na višino pobranih carin, glede na davek na dodano vrednost, bruto nacionalni dohodek, nereciklirano plastično embalažo, tako da načrtujemo 730 milijonov plačil ob tem, da načrtujemo približno milijardo 400 prihodkov, kar pomeni, da ostajamo na tem področju neto prejemnica. V računu finančnih terjatev in naložb načrtujemo izdatke v višini do 478 milijonov evrov. Tukaj gre predvsem za potencialne dokapitalizacije, povečanje lastniških deležev in pa 100 milijonov za stanovanjske vsebine. In za financiranje tega načrtovanega primanjkljaja je treba potem v bruto zadolžitev v višini 4,6 milijarde evrov v prihodnjem letu. Od tega bo šlo 2,8 milijard evrov za odplačilo dolga.

Ker so poleg državnega proračuna pomemben vir financiranja projektov in ukrepov tudi proračunski skladi, imate na koncu navedene vse proračunske sklade. V upravljanju jih imamo 11, posamezni resorji jih imajo. Razpoložljivo stanje, tam je milijarda 370 milijonov evrov. Največ je v skladu z mehanizma za okrevanje in odpornost 366, v Skladu za obnovo 224 milijonov in pa Skladu za podnebne spremembe 200 milijonov.

Spoštovani, kot rečeno, na vladni strani smo pripravljeni na vaša vprašanja in se veselimo konstruktivne sobotne razprave. Hvala lepa.