Hvala za besedo.

Ja, kot je bilo že rečeno, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu se je vključil v iskanje rešitev po zasedanju slovensko madžarske mešane komisije, ki je bilo 30. septembra. 16. oktobra smo potem sklicali vse deležnike, vse resorje na sestanek, ki je bil namenjen predvsem temu, da se res temeljito seznanimo z zadevo in z možnimi potmi naprej. Jaz tudi gospoda Orbana res razumem, da je pač v tem trenutku v neki stiski. Ampak bi se jaz tudi pridružila tej prošnji, da nismo preveč preveč dramatični, ker se mi zdi, da smo vsi vključeni resorji pokazali res pripravljenost, željo in razumevanje. In absolutno da, mislim, da se vsi, tudi za to mizo, strinjamo s tem, da je pomurska vzorčna kmetija izjemno pomemben projekt in nikomur ni v interesu, da se ta projekt ustavi. Bi pa opozorila na dvoje. Prvič, da pač neke čarobne paličice nimamo, žal, če bi jo le imeli, bi jo pogosto uporabili. In drugič, da dejansko moramo na to gledati kot na neko skupno odgovornost in da se moramo pogovarjati res o dvosmerni cesti vsaj v dveh pogledih: prvič, v partnerstvu z madžarsko vlado, kar je bilo tudi izpostavljeno na mešani slovensko-madžarski komisiji, ki je tudi sprejela sklep, v katerem je navedeno, da se ob koordinaciji urada prouči možnost za nadaljnje delovanje pomurske vzorčne kmetije in se vključijo v to zainteresirani deležniki v obeh državah. Mislim, da je bila tudi s strani madžarske vlade izražena neka načelna pripravljenost, da v tem projektu sodelujejo. Se pravi, to je prva dvosmernost, ki jo moramo imeti pred očmi. Druga dvosmernost pa je tudi, mislim, da to izhaja tudi iz dopisa gospoda poslanca oziroma predsedujočega, ki smo ga danes sprejeli in sem ga samo preletela, ker je danes prišel na mizo, da je treba zelo, zelo resno razmisliti tudi o poslovnih odločitvah in o upravljanju pomurske vzorčne kmetije v letu 2025 in nato 2026 in 2027. Torej, vsi se zavedamo, da je ta projekt pomemben, se pa moramo vsi zavedati tudi tega, da je naša skupna odgovornost. Hvala lepa.