Hvala lepa za besedo. Hvala lepa za nujno sejo komisije, kajti današnja tema je izrazita in zelo problematična za krovno organizacijo ter za našo celotno skupnost. Da bi lažje razumeli, o čem se pogovarjamo, smo mi pripravili kratek video, ki bi ga radi sedaj predvajali, tako da bi se potem lažje pogovorili o temi. / predvajanje video posnetka/ / predvajanje video posnetka/

Hvala lepa za vašo pozornost. Glede videa ste lahko videli, da naše delovanje Pomurske vzorčne kmetije ni le na eno panogo kmetijstva, temveč poskušamo biti navzoči na vseh področjih. Projekt deluje od Hodoša do Pinc, to moramo poudariti, in bi želeli tudi, da v bodoče tako bo, da bomo posegali od Hodoša do Pinc na celotno območje in ne samo na dvojezično območje, temveč tudi na enojezično območje. Hvala bogu so nekateri naši člani uvideli, da s povezovanjem celotne regije pridemo naprej, in nekako uvideli, da kmetijstvo je ena zelo pomembna dejavnost, ki jo nekako moramo varovati in tudi prenesti v naslednje generacije. Zaradi tega smo si tudi zadali kar obširen program, na katerem smo nekako poskušali povezati tradicijo z inovativnostjo. To smo tudi na več lokacijah uspeli, kajti naša kmetija ne deluje samo na osrednji kmetiji v Banuti, temveč tudi ima dislocirane enote. Na primer dislocirana enota v Krepivniku, je vzpostavljena žganjarna, kjer ni samo poudarek na žganju paljenke, ampak je tudi možnost destiliranja drugih alkoholnih pijač. V Domanjševcih smo vzpostavili oziroma po pol stoletja smo zagnali delujoči mlin, ki zagotavlja samooskrbo glede proizvodnje moke iz različnih žit, ne samo žit, temveč tudi koruze, ajde in lahko bi naštevali. V Moravskih Toplicah, v občini Moravske Toplice smo v Motvarjevcih postavili čebelnjak in s tem ponovno zagnali čebelarstvo v tej vasi. V Dobrovniku z občino Dobrovnik izvajamo inkubator, prvi inkubator v Prekmurju. Žal, naši župani se ne znajo dogovoriti za skupni inkubator, nam je pa uspelo z dobrovniško občino zagnati inkubator in v inkubatorju imamo možnost štirih prostorov za podjetnike. V Banuti na osrednji kmetiji smo se potrudili, da nekako prikažemo možnost, kam in kako naprej v kmetijstvu v Prekmurju. Žal vemo, da Ministrstvo za kmetijstvo je v minulih 20 letih nekako stremelo k temu, da uniči male pridelovalce, kmetovalce. In tudi sedaj v tednu vseslovenske hrane, ki je sedaj prvi teden in sem prvič v tem tednu v Sloveniji, moram zelo poudariti razočaranje, da vse, kar ministrstvo sedaj nekako reklamira in v besedah želi predati kmetovalcem, to mi v zadnjih dveh letih izvajamo. V Banuti smo poskušali pokazati, kako lahko naprej... Žal moramo povedati, da živinoreja, klasična živinoreja, kot smo jo poznali v Prekmurju, na Goričkem, je nekje pred 20 leti izumrla, namesto hlevov in namesto dodatnih objektov, pomožnih objektov, imamo sedaj letne kuhinje, džakuzije pa fitnese, tako da v tisto smer kjer smo bili, ne moremo nazaj. Imamo pa možnost proste reje. Imamo možnost tudi inovacij, kot ste videli na sliki, imamo akvaponični sistem, edini tako velik in vertikalen v Sloveniji, kot ga mi imamo. S tem lahko zagotavljamo z nič kilometri, z nič emisijami skozi celo leto dobavljeno svežo zelenjavo. Mi svoje izdelke v minulih dveh letih podarjamo šolam, vrtcem, domovom za ostarele in raznim drugim društvom, ki so nekako pod našim okriljem. Mi si v minulih dveh letih nismo mogli ustanoviti tržišča, saj vsi nekako pričakujejo od nas, da smo humanitarna organizacija. Z nabavo novih tehnoloških procesov, strojev, mislimo tukaj na liofilizator, s katerim lahko zelo dosti takih izdelkov termiš, sadja, zelenjave, pridelkov, pridelkov, predelamo vnaprej v končni produkt, ki sedaj nekako niso bili, niso vedeli kmetovalci, sadjarci, kako naj predelajo in vržejo na tržišče. Nekako smo stremeli k temu, da po enostranskem zmanjševanju finančne konstrukcije v letu 2022, pomeni za 2023 in 2024, nam je Ministrstvo za kmetijstvo zmanjšalo sredstva na polovico in tako smo bili primorani tudi izvesti program z zmanjšano finančno konstrukcijo. Ne glede na to, da je bila konstrukcija zmanjšana, smo dosegli vse cilje, nekatere cilje smo tudi presegli. V minulih dveh letih smo izvedli 58 dogodkov, od manjših do srednjih in do velikih. Projekt je dosegel lokalne pridelovalce in kmetovalce, kar je zelo pomembno, kajti tudi sedaj ministrstvo nekako nalaga pomembnost samooskrbe. Mi nekako podpiramo kmetovalce že pri teh svojih začetnih korakih na poti v samooskrbo. Žal moramo tudi povedati, da nekako smo pričakovali, da bo Ministrstvo za kmetijstvo po predložitvi rezultatov nekako v določeni meri tudi podprlo nadaljnje delovanje naše kmetije, kajti projekt je bil začrtan od leta 2021 do 2024 s prvotno 8-milijonsko finančno konstrukcijo, kar se je kasneje potem zmanjšalo. In dejansko je tudi projekt zaživel leta 2022 po poletnih počitnicah. Pomeni, da ena in pol leta je projekt stal zaradi iskanja pravne podlage, je bil uraden odgovor, in ta ena pa pol leta nam zelo manjkajo, sedaj, ko bi morali nekako doseči samooskrbo. In na žalost, nekako moram tudi poudariti, meni, ki izhajam s kmetijskega področja, s koreninami v kmetijstvu, nekako ni jasno, da zamisel kmetijskega projekta sloni na enoletnem izdelku. Vemo to, da kmetijstvo rabi svoj čas, rabijo čas, da se nasadi vzpostavijo, rabijo tudi čas, da se živina vzredi in tudi številčno poveča. Žal, Sklad slovenskih kmetijskih zemljišč nam ni mogel pomagati in naša kmetija ne razpolaga s površinami za pridelavo hrane za živino in smo nekako prisiljeni v kooperacijo z raznimi dobavitelji, kar nam tudi na koncu koncev nekako porabi več stroškov, kot bi pa treba bilo. Žal moramo tudi tukaj dodati, da nekako ne morem sprejeti, da Ministrstvo za kmetijstvo ima sredstva za sodelovanje s kitajsko državo, za lastno, mislim, da zadnjo indirektno v lasti kmetijsko podjetje države, bi lahko našli nekaj denarja. Mi smo na začetku junija, julija posredovali ministrstvu predlog o nadaljnjem financiranju projekta za naprej, za naslednja tri leta, žal vse do septembra nismo dobili odgovora. V septembru, ko so nas pač obvestili o enostranskem odstopu zaradi, uradno, spet ni pravne podlage, smo poskušali na vseh institucijah. Tukaj bi zelo rad se zahvalil Uradu za zamejce po svetu, kajti njihov minister in njihov urad je bil tisti, ki je po seji mešane komisije prevzel iniciativo in nekako poskuša reševati naše težave. Ampak domnevamo, in tudi člani sveta nekako tako domnevamo, da Ministrstvo za kmetijstvo je tisto, v primarni obliki, ki bi moralo nekako zagotoviti sredstva za delovanje te kmetije, kajti nekje v naslednjih, po poslovnem načrtu s financiranjem, s sofinanciranjem lahko v naslednjih treh letih dosežemo samooskrbo kmetije in tako bi potem prenehalo sofinanciranje s strani države, ampak brez tega sofinanciranja bo kmetija umrla.

Moram tudi povedati, da se je danes že večkrat slišalo, krovna organizacija, sredstva. Žal je tukaj tudi predstavnica Urada za narodnosti, ki mi lahko potrdi, da krovna organizacija ima namenska sredstva, ki jih nikakor ne more nenamensko uporabiti. Pri Uradu za narodnosti nikjer ni predvideno sofinanciranje kmetijske dejavnosti. Žal, mi v lastnem proračunu nimamo ne lastnih prihodkov, nimamo ne nenamenskega denarja, kar bi lahko porabili za vzdrževanje kmetije. In nekako, če od 1. januarja 2025 ne bomo našli rešitve, bo kmetija umrla, kar pomeni posledično tudi neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, ki jih je sklepalo Ministrstvo za kmetijstvo s PMSNS, kar pomeni, da bomo mi na koncu morali prej ko slej vračati denar. Če se ne spomnim slabo, mislim, da imam dobro številko, edini prihodek, ki ga ima PMSNS, je 6 tisoč evrov iz naslova najemnine Zavodu za informiranje. Potem, če je projekt bil vreden 6 milijonov evrov, si lahko izračunamo, kdaj bo naša skupnost zmožna tole vrniti.

Rad bi pa poudaril naslednjo zadevo. Naslednje leto praznuje PMSNS 50 let obstanka. Pomeni, da če ne bomo našli rešitve za nadaljnje financiranje vzorčne kmetije, je to smrt za našo skupnost in likvidacija. Žal. Hvala lepa za vašo pozornost.