Spoštovana predsednica, predstavnice Vlade, kolegice in kolegi, prav en lep pozdrav na današnji seji, kjer boste sprejeli oziroma potrdili pet zakonov za pomoč gospodarstvu!

Zdaj, če greš čez vse zakone, seveda, zdaj je pač točka oziroma razpravljamo o tem prvem zakonu, kar se tiče sprememb pri dohodnini, ampak če gledamo generalno, kot rad dostikrat ponovim, taki zakoni oziroma take spremembe bi morale biti del neke resne davčne reforme, ki ste jo napovedovali h kateri ste se zavezali, ampak od nje zelo hitro odstopili oziroma vrgli puško v koruzo in sedaj prihajate s predlogi, ki so parcialni, ki so nekateri ne rečem, da niso dobri, ampak v vsak tak predlog zapakirate še nekaj stvari, ki pa nikakor niso sprejemljive. In če se dotaknem tega zakona oziroma tega zakona, ki ga zdaj obravnavamo bi se rad predvsem bi problematiziral tri stvari. Začel bi z dodatno stimulacijo oziroma privabljanjem nerezidentov oziroma, zdaj moram biti prav previden da bom uporabil pravi izraz, ker potem lovite na tem kako naslovim ljudi, ki se bodo preselili v Slovenijo zaradi ugodnejšega davčnega okolja. Ampak ni bistvo v nazivu, bistvo je v tem, kaj s tem predlogom dejansko želite uzakoniti. Dejstvo je, da nam določene delovne sile oziroma lahko rečemo kar na različnih področjih primanjkuje in to ni samo visoko izobražena ali pa, če želite, glede na to, da je do tega predloga prišlo, na predlog določenih podjetij, predvsem iz farmacevtske industrije, ki imajo težave pri zagotavljanju ustreznega kadra za razvoj njihovih podjetij. Tudi na mnogo drugih področjih nam primanjkuje delovne sile. In zdaj kot sem na začetku rekel, namesto, da bi z generalno oziroma temeljito davčno reformo poskrbeli za vsa področja. Po eni strani, da bi, da bi slovenskemu delavcu zagotovili, če želite na začetku ustrezno plačilo ustrezno stimulativno davčno okolje, ki bi pa hkrati privabljalo tudi tujce. Zdaj naslavljate samo neko skupino, neko skupino ljudi oziroma visoko izobraženega kadra. Hkrati pa pozabljate oziroma daste v neenakopraven položaj popolnoma enako izobraženega, pa lahko rečemo tudi strokovno usposobljenega delavca iz Slovenije. Se pravi jutri bomo imeli situacijo, ko bomo v podjetjih na istih delovnih mestih imeli zaposlena delavca z enako izobrazbo, z enakimi strokovnimi kvalifikacijami, ki pa konec leta oziroma po poračunu dohodnine ne bosta imela enakega prihodka osnovnega. Tako da to mislim, da tudi kot je bilo rečeno že na odboru je bilo, je bila ta rešitev problematizirana. Zna biti tudi ustavno sporna. Tako, da je zagotovo nedomišljena. In ko je sekretarka na začetku rekla, da je to eden od ključnih oziroma v predstavitvi, da je to eden od ključnih ukrepov za kadrovsko popolnitev delovnih mest, na katerih imamo težave, še enkrat, pozabljamo pa na naše slovenske strokovnjake, na slovenske zaposlene, ki jih spravljamo v neenakopraven položaj in jih s tem ukrepom oziroma s tem predlogom nagovarjamo, da naj odidejo iz Slovenije in se čez dve leti vrnejo, ker bodo potem drugačno tretirani v njihovi lastni državi, ki jo je izobrazila, ki so ji, bi rekel, namenili določen del življenja. Tako da to se mi zdi popolnoma nelogično.

Potem druga stvar normiranci. To je pač očitno ena skupina, ki jo je treba iztrebiti, ki je kljub temu, da delajo, da s svojim znanjem in rokami ustvarjajo k splošni blaginji države jih zdaj tretirate kot davčne optimizatorje oziroma izkoriščajo obstoječo ureditev, da bi zaobšli določene obveznosti, ki jih imajo kot davčni obvezniki v Sloveniji. Osnovni namen sistema normirancev je bil ta, da ljudje, ki z, bom rekel, kot samostojno dejavnostjo služijo za svoje preživetje, ustvarjajo za svoje preživetje, da se jih razbremeni teh administrativnih ukrepov mislim ali pa obveznosti, da se dejansko lahko posvetijo svojemu delu. Drug cilj je bil zmanjšanje sive ekonomije, se pravi prepričati nekoga, ki je do včeraj neko delo opravljal na črno, da to opravlja legalno, ker mu to ne bo povzročalo niti administrativnih, niti finančnih nepotrebnih obremenitev, ampak bo dejansko lahko svoje delo normalno opravljal in ga tudi zaračunal oziroma korektno izstavil račun. In danes, ko po eni strani govorimo, vemo, da zaradi in inflacije in ostalih vplivov so, bi rekel ti vrednostni limiti so se dvignili, pa mi pa mi znižujemo, bi rekel, ta prag za polne normirance oziroma za popoldanske normirance, posebna oblika so ti popoldanski normiranci, ki poleg svojega rednega dela običajno v dogovoru z delodajalcem opravljajo tudi neko dopolnilno dejavnost in s tem še dodatno prinašajo davčni blagajni in posledično pač blaginji, bi rekel, države kot take, jih s tem ukrepom omejujemo in jim sporočamo eno, kot sem že večkrat ponovil: ne splača se vam, ne splača se vam delati, delajte toliko kolikor mislite, da je primerno, da boste znotraj teh okvirjev, ker ostalo boste pač precej več obdavčeni. Tako da v situaciji, ko dnevno spremljamo novice, da se da gospodarska klima v določenih segmentih ni najbolj optimistična oziroma ne kaže najbolje, take ukrepe v tem trenutku sprejemati je, po moje, povsem nepremišljeno. Po eni strani govorimo o rekordnih prihodkih v državno blagajno, o rekordno pobranem DDV in ostalih stvareh. Po drugi strani pa zdaj ugotavljamo, da bi s tem, da bi s tem zakonom oziroma s to spremembo zakona v tem delu prinesli v davčno blagajno dodatnih 12 milijonov evrov, kar je sicer, bom rekel, nek majhen znesek. Sploh če pa pogledamo po drugi strani kako sedanja vlada določene investicije oziroma določene nakupe nekaterih stvari izvaja povsem nepremišljeno in z denarjem, ki ga ti isti ljudje ustvarijo, z davki, ki jih plačujejo, potem ravnajo povsem negospodarno. Naj vas spomnim na nakupe računalnikov, na Litijsko, zdaj govorimo še o nekih dodatnih pokojninah za neke zaslužne ljudi. Te ljudi, ki pa so s svojim delom do sedaj ustvarjali, pa tretiramo kot nebodigatreba in jih omejujemo na vseh področjih. Zdaj to je druga stvar. Zdaj, tretja stvar bi se pa še malo dotaknil teh bonitet oziroma spet tega koncepta Vlade, ki nas je prvo polovico svojega mandata prepričevala, kako je v elektrifikaciji in ne vem čem pač naša prihodnost, zdaj so sicer stvari se malo pokazale za drugačne oziroma, da te napovedi, ki so jih strokovnjaki Vlade dve leti zagovarjali, niso čisto realne. Podobno je bilo s temi električnimi vozili, ki so v nekem obdobju bila stimulativna oziroma je bil način, način nakupa ali pa obdavčitve precej stimulativen, in ko se je, ko se je določen del uporabnikov prepričalo, govorim kar se tiče gospodarskih subjektov, da je to prihodnost, zdaj začenjamo, zdaj začenjamo z bonitetami oziroma z dodatnimi obdavčitvami. Enako je, sicer ni, zdaj tema pa so omrežnine in tako naprej, se pravi, stvari hitro pridejo na svoje mesto, tako da to je še en signal te Vlade, da dejansko je ne moreš zaupati, ko v nekem trenutku zagovarja neko politiko, ker roko na srce, na koncu očitno gleda vse skozi davke in je glavni cilj, če govorimo spet o tej davčni reformi, nič drugega kot polnjenje davčne blagajne, kljub rekordom že do zdaj kar se tiče pobranih davkov očitno je še premalo. Očitno je treba določen segment prebivalstva ali pa gospodarstva še dodatno stisniti in jim zagreniti njihovo, njihovo življenje oziroma poslovanje, ko pa na koncu potegnemo črto, pa iz vsega skupaj izplen vsega skupaj ni vreden tega, kar vi signalizirate gospodarstvu in prebivalstvu. Tako da, kot smo že na samem odboru prezentirali, v Slovenski demokratski stranki načeloma nasprotujemo vsem tem zakonom, čeprav so nekatere točke v njih pozitivne, ampak celoten koncept in to skrivanje, ko znotraj posameznih zakonov daste neke piškotke, na drugi strani, je pa hitro palica, tega načina ne zagovarjamo in tudi sam, tako kot sem že na samem Odboru za finance tudi na tem, na tej seji teh zakonov ne morem podpreti in jim ostro nasprotujem. Hvala.