Hvala lepa.

Jaz bi se v svoji razpravi najprej dotaknil sistema normirancev in če začnem z vprašanjem, zakaj sploh je prvotno bil uveden ta sistem normirancev? Prvotno je bil uveden samo za določene panoge nekih manjših malih obrtnikov in mikro podjetnikov predvsem z namenom njihove administrativne razbremenitve in to je smiselno, ampak trenutni sistem normirancev, ki ga sprememba, ki jo danes obravnavamo, naslavlja, se je v preteklih letih razširil na veliko širši krog teh samostojnih podjetnikov, ki so zaradi upoštevanja normiranih odhodkov v višini 80 procentov prihodkov, obdavčeni po efektivni davčni stopnji zgolj v višini 4 procente in posledično danes med normiranci nimamo več samo teh, majhnih obrtnikov, ampak predstavljajo normiranci več kot polovico samostojnih podjetnikov in mislim, da se je ta zadeva, torej sistem, trenutni sistem normirancev, ki ga imamo danes, izrodil in ne sledi več prvotnemu namenu, zaradi katerega je bil sploh vzpostavljen.

Z zmanjšanjem kroga normirancev in s tem posledično širjenje kroga samostojnih podjetnikov, katerih davčna osnova se bo ugotavljala z upoštevanjem dejanskih odhodkov, po novem prinaša obdavčitev po progresivni dohodninski lestvici za tiste samostojne podjetnike, ki bodo izpadli iz sistema normirancev namesto enotne davčne stopnje, hkrati pa prinaša možnost uveljavljanja davčnih olajšav, ki normirancem niso omogočene. Je pa ta širitev kroga normirancev in samostojnih podjetnikov na splošno in precej na široko prinesla še en drugačen in precej velik problem, ki ga imamo danes. In sicer, se veliko samostojnih podjetnikov nahaja v prikritih delovnih razmerjih, sploh na področju storitvenih dejavnosti in tisto, kar nujno potrebujemo in jaz upam, da bo to tudi čim prej naslovljeno, so potrebni ukrepi, da se naslovi to problematiko, razumem pa, da je to zelo kompleksen problem, ki potrebuje neko ločeno zakonodajo in se zato tega tukaj ne naslavlja.

Pozdravljam tudi oprostitev plačila dohodnine, dohodnine za OMD v sto procentnem znesku prejetega dohodka iz tega naslova; gre za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Imam pa pomislek pri predlagani davčni olajšavi v višini 7 procentov prejete bruto plače, ki se uvaja za privabljanje kadrov iz tujine. Ne gre za klasično olajšavo, ki bi za 7 procentov zmanjšala davčno osnovo, ampak za sedem procentno zmanjšanje akontacije dohodnine, torej zneska davka. Pogoji pa so starost, nerezidentstvo in dvakratnik povprečne plače. Zahteven pogoj, recimo dvakratnik povprečne plače, ni vezan na kakršnokoli izobrazbo ali karkoli drugega strokovnega. In če se išče strokovnjake oziroma visoko kvalificirane posameznike, bi po tem predlogu lahko bil strokovnjak oziroma visoko kvalificiran posameznik vsak z izpolnjenim tem samo plačnim pogojem, kar pa po mojem mnenju ne predstavlja osnovnega namena spremembe. Bolj smiselno bi bilo pogoje bolj razdelati in jih vezati na izobrazbo oziroma področje dela, kjer je pomanjkanje kadra. Primerljive rešitve v nekaterih ostalih državah Evropske unije niso vezane na tako visok pogoj plače, ampak večinoma na izobrazbo oziroma področje dela. Menim, da ta ukrep ne bo prinesel nekih bistvenih oziroma želenih rezultatov, ampak pač bomo videli. Kot celota so rešitve dobre večino predlogov seveda pozdravljam in ga bom podprl, amandmaja opozicije pa ne podpiram. Hvala.