Govor

Valentina Prevolnik Rupel

Najlepša hvala za to dodatno vprašanje.

Kot sem že povedala, odgovornost glede primarne zdravstvene dejavnosti je deljena. Imamo odgovornosti, ki so na lokalni ravni, in imamo odgovornosti na nacionalni ravni. Zato si tudi prizadevamo na Ministrstvu za zdravje za sistemske ukrepe, ne moremo pa poskrbeti za organizacijo dela v zdravstvenem domu, ker je pač to nekaj v pristojnosti občine, nekaj v pristojnosti vodstva vsakega zdravstvenega doma, seveda pa so sistemski ukrepi, ki so v nacionalni pristojnosti, se pravi v pristojnosti na nacionalni ravni. Se pravi, vedno gre za neko sodelovanje, gre za soodločanje, kako najboljše naslovimo potrebe vseh ljudi po zdravstveni oskrbi. Na primarni ravni se mreža tudi sicer dopolnjuje, ne gre samo za družinske zdravnike, gre za patronažno službo, gre za center za krepitev zdravja, gre za centre za duševno zdravje otrok in mladostnikov in odraslih, gre za pediatrične, šolske dispanzerje, se pravi, ne gre samo za izbranega osebnega zdravnika.

Kot veste, družinskih zdravnikov primanjkuje in jih tukaj ne moremo dobiti zadosti čez noč, lahko pa za to, da bomo okrepili njihovo število, sprejmemo številne ukrepe. Eden od takih ukrepov so bile tudi ambulante za neopredeljene. Povprečno število opredeljenih na ambulanto – ker so to ambulante za neopredeljene, le-ti še vedno štejejo kot neopredeljeni, čeprav so opredeljeni v ambulanti za neopredeljene – je med 17 tisoč 318 in 25 tisoč 949, teh ambulant imamo, med 21 in 25 se giba njihovo število. Seveda si bomo pa še v nadaljevanju prizadevali za sprejetje drugih ukrepov, pri čemer bomo ravno tako sodelovali z lokalnimi ravnmi, z vsemi deležniki v zdravstvu. Se pravi, gre za integrirane ukrepe, ki bodo zagotovili celovito obravnavo vseh oseb in čim boljši dostop tako do primarnega, ko ste govorili tudi o čakalnih dobah, kot seveda do vseh ostalih oblik zdravstvenega varstva.