Ja, hvala, spoštovana predsednica za besedo in lep pozdrav.

Torej, res je, dejstvo je, da sistem javnih plač, torej plač v javnem sektorju ni ustrezen, kajti javni sektor se ubada z velikimi težavami. Vemo, da so plače v določenih sektorjih res bizarne, predvsem pa so težave v tem, da delovna mesta v javnem sektorju več niso privlačna, in lahko smo priča torej številnim odhodom uslužbencev iz javnega sektorja v privat sektor. Torej na vseh področjih se ubadamo s tem mankom, naj bo to šolstvo, naj bo to torej sodstvo, potem drugi, medicinsko medicinski del, in tako naprej, policija in tako naprej. Kajti, dejstvo je, da plače v javnem sektorju oziroma ljudje se več ne samo ne zanašajo na to, da če si zaposlen v javnem sektorju, da potem imaš zagotovljeno službo, ampak je pomemben tudi njegov zaslužek. In predvsem v tistem, ko začnejo službo v javnem sektorju seveda ljudje, ki imajo visokošolsko izobrazbo in tako naprej in v kolikor začnejo z minimalno plačo, seveda pa ne bo šel noben tega delati.

Včeraj je bil zanimiv prispevek o pomanjkanju učiteljev in dejstvo je, da tisti, ki bi lahko začel učiti, torej učitelj nekje na začetku ima minimalno plačo, gre raje potem delati kam za blagajno, ker ima potem boljšo plačo. Tako, da seveda po eni strani tudi kot iz opozicije vseeno nekako je v redu, da torej imamo nov zakon, ki bi nekako to urejeval ta sistem javnih plač, vendar ta zakon ni tako idealen kot trdi Vlada in tako kot trdi koalicija. Dejstvo je, da je na ta zakon bilo kar veliko pripomb. Žal smo, ko je bil torej seja odbora, bilo slišati, da teh pripomb nekako ne boste upoštevali, kajti če so se sindikati in Vlada dogovorili o tem, kakšen sistem plač bo, potem naj mi ne bi posegali v ta sistem. Zdaj če je gospod Štrukelj podpisal to plačo, še ne pomeni, da se vsi sindikati s tem strinjajo. Dejstvo je, da se s tem niso strinjali sindikati zdravnikov in medicinskih sester, torej zdravstvo se s tem ne strinja, da vojska opozarja, sindikat vojakov, da ni ustrezen. Potem tudi vas opozarjajo glede sindikata torej občinskih redarjev in nenazadnje tudi številni pozivi občin glede plač poslancev oziroma županov, predvsem tistih manjših občin, torej občin do 2 tisoč in med 2 tisoč in 5 tisoč ljudi. Torej dejstvo je, da smo nenazadnje dobili tudi ta poziv Združenja občin Slovenije, ki opozarjajo na to, da je teh občin celo 107, torej več kot polovico občin. In če to ni dovolj, da prisluhnete tem pripombam, potem ne vem. Če vas več kot polovica občin opozarja, da sistem, ki ga vi predvidevate oziroma ponujate v tem predlogu glede plač županov, ni ustrezen, ja potem ne vem, kako vi prisluhnete temu dejstvu. Gre za zelo pomemben zakon, veliko ljudi obravnava, veliki sektor obravnava in prav je, da bi se ta zakon imel širšo javno obravnavo. Žal temu ni tako, kajti vi ste se najprej, koliko, leto, dve pogovarjali s sindikati, dosegli nek dogovor, potem pa kar na hitro to speljali v proceduralni postopek. In na to vas opozarja tudi Zakonodajno-pravna služba, ki govori o tem, da gre za očitno kršitev Poslovnika Državnega zbora zaradi tega, ker ste s skrajšanjem rokov torej redni postopek, zakonodajni postopek nekako približali nujnemu postopku. Tako kot je bilo povedano s strani na seji odbora doktorja Dušana Štravsa kot Zakonodajno-pravne službe, bom kar citiral: "Najprej izpostavljamo kršitve Poslovnika v zvezi z izredno hitrim tekom rednega zakonodajnega postopka. Ta je primerljiv z nujnim zakonodajnim postopkom in onemogoča, da bi poslanci, službe Državnega zbora, strokovna in zainteresirana javnost tekom zakonodajnega postopka pretehtali domišljenost in obdelanost predlagane zakonske ureditve, saj ni objektivno dovolj časa za podrobno preučitev zakonskih rešitev v predlogu zakona, zato so podane samo splošne pripombe in o predlogu zakona". V tem delu mnenja je bilo podrobno predstavljena tudi kršitev Poslovnika zaradi skrajnega roka občinam za podajo mnenja. Kršitev Poslovnika! Zdaj hvalite se o pomembnosti zakona, potem pa kršite Poslovnik. In potem tudi opozarja na to, da je predlog zakona sporen z vidika načela pravne države, delitve oblasti in načela legitimitete. Opozarjajo vas tudi na ustavno sporne določbe. Zakonodajno-pravna služba tudi govori, da se odpira vprašanje fragmentarnosti, razdrobljenosti normativnega urejanja sistema plač v javnem sektorju, ker predlog zakona ne ureja celotnega sistema plač v javnem sektorju ampak samo elemente tega sistema; večji del plačnega sistema v javnem sektorju se bo urejal z akti, ki so nižji od zakonov. Torej vi dejansko res postavite temelje, ampak kot gradbenik vam povem, če so temelji slabi, potem objekt ne bo stal. Torej rabite trde temelje, na katerih boste lahko gradili celotni sistem. Če boste, domače rečem, zafurali že pri temeljih, potem bo stabilnost tega sistema zelo zelo vprašljiva. In tudi kar Zakonodajno-pravna služba nekako opozarja tudi glede velikega vprašanja izvedljivosti predloga zakona, ker v njem manjkajo nekatere vsebine zakona, ki jih bodo seveda urejali podzakonski akti. In pa kaj je najbolj pomembno: "Menimo, da hitenje z obravnavo predloga zakona z željo po čimprejšnji uveljavitvi zakona namesto odpravljanja ustavno in pravnosistemsko spornih rešitev, ki so bile predstavljene, povečuje možnost, da bo zakon urejal ustavno vprašljive, neizvedljive, razdrobljene, nejasne, nerazumljive in pomensko odprte zakonske rešitve". O tem vas je opozorila Zakonodajno-pravna služba in potem seveda nočete prisluhniti.

Zdaj mi smo torej v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagali določene amandmaje, predvsem v smislu tega, da se funkcionarjem torej plače vežejo na bruto, bruto, bruto domači proizvod, torej na BDP, v smislu tega, da če bo bruto domači proizvod rastel, potem z njim rastejo plače funkcionarjev, če bo pa le-ta padel, potem pa tudi padajo plače tem funkcionarjem.

Tudi predlagamo v amandmaju k 71. členu, da se delovna uspešnost namenja javnim uslužbencem, ki so v tekočem letu dosegli nadpovprečne delovne rezultate in bili nadpovprečno delovno obremenjeni. Zdaj, če nekomu daš dodatno delo, potem to ni delovna uspešnost, ampak bi moral biti dodatek za dodatno obremenjenost. Kar delovno uspešen je tisti, ki uspešno opravlja svoje delo. Torej, to ni tisti, ki ga dodatno obremeniš, ker nekdo, mogoče je, ne vem šel na bolniško ali karkoli, ampak ker nekdo pač ni efektiven in potem raje daš tistemu, ki pa je bolj efektiven. Ampak dejansko moramo nagraditi tistega, ki je priden, ki dela in si dejansko zasluži dodatek k tej plači.

Seveda predlagamo tudi, da se lokalna skupnost odvzame iz sistema javnih plač. Župani vas opozarjajo o tem, imamo torej nekako lokalno samoupravo, ki jo dajemo določeno samostojnost, potem pa država določa plačo županom in tako naprej. To je nonsens. Dajmo postaviti torej okvir in se naj občina potem sama določa plačo županov in tako naprej tudi uslužbencev, tako kot pač oni želijo. In zdaj, da daste županu, torej manjših občin, ga uvrstite, ne vem okrog 4 tisoč 500 evrov bruto, najvišji pa 8 tisoč. Torej za 20 plačne razlike. Halo? Torej so zdaj župani teh manjših občin manj vredni župani od ostalih. Res je, da ima župan mestne občine ali pa karkoli večji inštitut za sabo, javne službe, večjo občinska uprava in tako naprej, ampak ima tudi dodatno zaposlene, ima direktorja občinske uprave, ima vse druge, ima podžupane, številne podžupane in tako naprej. Ker župani manjših občin so mnogo bolj vpeti v družbo med ljudmi, kot župani občin z večje število prebivalcev. Tudi občina, ki ima manjše prebivalstvo, ni nujno, da je po površini manjša od ostalih, gre za podeželske občine, kjer se župani ukvarjajo s številnimi vprašanji, infrastrukturnimi težavami in tako naprej. Mnogo bolj vpeti. Dvomim, da lahko, ne vem, občan Mestne občine Ljubljana pride kar tako do župana Jankovića, kot nek občan ene manjše občine, kjer so dejansko župani med ljudmi in ki se morajo ukvarjati z različnimi težavami, kjer se recimo župani te večje občine, ampak vi jih vržete v koš kot drugorazredne župane in se hvalite o tem, kako se vzpostaviti ustrezen sistem. Tudi občini ne omogočate, da lahko nadgradi nekomu, ki pa je potreben v občini.

Ta zakon tudi ne določa določene nagrade ali pa predvsem poklici, ki so zelo potrebni, zdaj vsi v istem razredu je to zelo težko. Zdaj vsi v istem razredu ne opravljajo enako težkega dela, zelo težko je primerjati določen poklic v različnih sektorjih. Medicinska sestra zaposlena ali pa diplomirana medicinska sestra medicinska, pa vseeno nekje v domu za starejše ali pa nekje v zdravstvenem domu, ni enako težak poklic ali pa medicinska sestra, ki dela v intenzivni negi ali pa nekje v zdravstvenem domu, v primarnem zdravstvu tudi ni enako obremenjena kot ta. Ali pa zdravniki, tudi specialisti.

Govorite tudi o tem, kako se bodo povečale minimalne plače, ja, dejansko, res bo brez dodatkov sedaj minimalna plača, ampak tem se bo dejansko zvišala najmanj.

In ta zakon, ki je zelo pomemben zakon bi rabil širšo razpravo, rabil bi širši kontekst, prisluhniti vsem ostalim. Tudi zelo kritičen je bil tudi predstavnik Sindikata vojakov, ki je celo opozoril na to, da v kolikor bo znotraj neke dejavnosti, se je večina sindikatov strinjala, v njihovem primeru bo torej policijski sindikat tisti, ki bo podpisal dogovor, kakšen bo sistem plač v vojski. Torej, policijski sindikat bo odločal o tem, kakšen bo sistem plač v vojski. Ampak, ko je bil nekoliko na odboru glasen ste ga hitro utišali. Niste prisluhnili vsem sindikatom. Kajti sindikat v Sloveniji ni samo sindikat učiteljev kjer je glavni Štrukelj, ampak tudi drugi sindikati, ampak tem očitno ne prisluhnete. Rešujete sistem v zdravstvu, kjer vam zdravniki odhajajo, kjer ni kadra v domu za starejše, ne prisluhnete pa sindikatu Fides in tako naprej. Torej, ta sistem javnih, ta zakon še zdaleč ni idealen. In, seveda, če ne verjamete, bo pa to pokazal čas. Hvala.