Predsedujoča, hvala lepa za besedo.
Spoštovani, spoštovane poslanke in poslanci! Šestnajsto leto teče, odkar je javni sektor v letu 2008 vstopil v sedanji veljavni plačni sistem. Skupna ugotovitev je, da sistem več ne odgovarja spremenjenim zahtevam, s katerimi se soočajo delodajalci in zaposleni, ki izvajajo javne storitve. Zato je Vlada pripravila predlog zakona, ki ste ga prejeli v obravnavo.
Dovolite mi, da izpostavim nekatere rešitve. Nobena plača v javnem sektorju ne bo nižja od minimalne plače. Nižjo plačo od minimalne plače v obstoječem sistemu ima približno 20 procentov zaposlenih v javnem sektorju, zato morajo delodajalci do minimalne plače doplačevati. Zakon, ki je pred vami, bo takšno stanje odpravil in hkrati dal nastavke, da se ustrezno povišajo plače v spodnji tretjini plačne lestvice. S tem bodo vstopna delovna mesta postala privlačnejša za mlade, za strokovnjake, za deficitarni kader. Plačna lestvica z razmerjem ena proti sedem med najnižjo in najvišjo osnovno plačo in hkratno zmanjšanje razlike v nominalni vrednosti med posameznimi plačnimi razredi plačne lestvice s 4 na 3 procente, bo omogočila vzpostavitev ustreznejših plačnih razmerij, glede na zahtevnost nalog in odgovornost za rezultate dela, hkrati pa bo prispevala k dolgoročni javnofinančni vzdržnosti. K tej pa bo prispevalo tudi to, da bo postopno uveljavljen sistem novih plač. Sistem se bo pričel uvajati s 1. 1. 2025 in se dokončno uvedel 1. januarja 2028. Zakonske rešitve bodo preprečile pretirano realno padanje plač vseh zaposlenih v javnem sektorju. Gre za varovalko, na podlagi katere se bo vrednost plačnih razredov plačne lestvice po dokončni uvedbi avtomatično uskladila v višini 80 procentov inflacije, če ne bi prišlo do drugačnega dogovora med socialnimi partnerji, v obdobju uvedbe pa so predvidene uskladitve plač, če bo inflacija presegala določeno stopnjo in tudi to je dogovorjeno s sindikati. Obseg sredstev za nagrajevanje v odvisnosti od rezultata dela je povečan in se bo izplačeval na podlagi vnaprej dogovorjenih jasnih meril oziroma kriterijev. Zakon uvaja možnost pospešenega napredovanja znotraj jasno določene kvote 10 procentov za kadre z izjemnimi dosežki in možnost zadržanega napredovanja za tiste, ki ne izpolnijo pričakovanj v zvezi z delom. Odpravlja se ugotovljeno neskladje z Ustavo, ko gre za plače sodnikov in ko gre za izpolnitev pogojev za veljavnost sklepanja splošne kolektivne pogodbe za javni sektor. Nenazadnje z vložitvijo predloga zakona v zakonodajni postopek vlada želi, da se končno vzpostavi ustrezna plačna razmerja znotraj funkcionarjev v vseh vejah oblasti in drugih funkcionarjev, ki jih kot takšne opredeljuje veljavna zakonodaja ter da se istočasno vzpostavijo tudi ustreznejša razmerja med funkcionarji, kot nosilci oblasti ter direktorji kot najodgovornejšimi javnimi uslužbenci na eni strani in ostalimi javnimi uslužbenci na drugi strani. S tem bo preseženo nevzdržno stanje, ko so se plače javnim uslužbencem poviševale, plače direktorjev in funkcionarjev pa ne, zaradi česar javni uslužbenci po plačah pogosto prehitevajo njihove vodje. Vendar pa zakon v tej zvezi izrecno določa, da bodo funkcionarji izvršilne in zakonodajne veje oblasti višjih plač deležni šele z novim mandatom Državnega zbora in z novim mandatom vlade, torej po naslednjih državnozborskih volitvah. Spoštovani, Zakon o skupnih temeljih plačnega sistema javnega sektorja predstavlja nujnost, brez katere reforme plačnega sistema ni. Nikakor pa zakon ni dovolj, da bi reformo celovito izpeljali. Izjavo o usklajenosti predloga zakona sindikat je podpisala večina sindikatov, kar zakon daje dodatno težo in legitimnost. Ta teden je vlada s sindikati javnega sektorja uskladila in parafirala tudi kolektivno pogodbo za javni sektor, ki je ključna in temeljna kolektivna pogodba celotnega plačnega sistema javnega sektorja. S sindikati je potrebno doseči tudi dogovor o odpravi plačnih nesorazmerij, kar pomeni, da bo potrebno skleniti še kolektivne pogodbe, s katerimi se določajo osnovne plače za delovna mesta v vseh dejavnostih javnega sektorja. Te naloge se vlada in sindikati zavedajo in odgovorno nadaljujejo pogajanja z namenom, da jih zaključi v začetku naslednjega meseca. Vendar pa sklenitev kolektivnih pogodb, ki prinašajo višje plače na podlagi nove plačne lestvice, ni možna niti smiselna, če zakon, ki je pred vami, ne bo sprejet. Hvala lepa.