Spoštovane poslanke in poslanci ter spoštovani vsi ostali prisotni! Vlada Republike Slovenije je pripravila predlog novele Zakona o dohodnini, ki predstavlja enega ključnih segmentov spodbujanja zaposlovanja nove delovne sile v Sloveniji, spodbujanje lastništva zaposlenih v lastniški strukturi delodajalca in naslavljanje pomanjkljivosti sistema normiranih odhodkov. Na področju privabljanja nove delovne sile v Slovenijo sta pripravljena dva ukrepa. Predlaga se nova davčna olajšava za nove rezidente, ki bodo pet davčnih let po prihodu v Slovenijo deležni zmanjšanja dohodnine v višini 7 odstotkov prejete bruto plače. Ukrep je namenjen privabljanju visoko kvalificirane delovne sile, za katero se konkurira na globalnem trgu, kar se zagotavlja preko pogoja minimalne višine zagotovljene plače, ki je postavljena v višini dvakratnika povprečne bruto plače. Z drugim ukrepom pa se naslavlja privabljanje prihoda predvsem obmejnih delavcev v Slovenijo, ki niso rezidenti, bodo pa ti lažje zaradi odprave določenih pogojev, ki so administrativno zahtevni, uveljavljali davčno obravnavo primerljivo z rezidentom. Na področju spodbujanja lastništva zaposlenih v lastniški strukturi delodajalca je vlada pripravila dve rešitvi, ki pomenita širjenje možnosti spodbujanja te oblike nagrajevanja zaposlenih.

Prvi ukrep naslavlja posebnosti inovativnih zagonskih podjetij, ki je v odsotnosti likvidnih sredstev in sicer na način, da se obdavčitev bonitet prestavlja na kasnejše obdobje, nadalje, da se dohodek obdavči s povprečno davčno stopnjo, kar zmanjša obremenitev prejemnika dohodka, ter da se pri izračunu davčne osnove upošteva morebitni padec vrednosti delnic oziroma deležev. Drugi ukrep pa naslavlja uveljavljanje družbe na način, da se za nagrajevanje v deležih oziroma da se odstopa od sistema brutenja dohodka v naravi, kar zmanjša strošek nagrajevanja za delodajalca in zmanjša celokupno davčno obremenitev zaposlenega. Nadalje vlada predlaga spremembe na področju obdavčitve dohodkov iz dejavnosti za zavezance, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Spremembe sistema skozi leta so namreč privedle do tega, da ta že dolgo ne zasleduje več cilja zaradi katerega je bil vzpostavljen, torej administrativna poenostavitev, predvsem za zavezance začetnike in zavezance z majhnim obsegom poslovanja, torej za tiste, ki jim vodenje poslovnih knjig in sestavljanje letnih poročil lahko predstavlja sorazmerno visoke stroške oziroma obremenitev. Cilj sprememb je torej, da se sistem ponovno približa prvotnim ciljem in enemu osnovnih načel obdavčevanja fizičnih oseb, torej obdavčevanja po ekonomski moči na način, da se v čim večji meri približa zavezancem, katerim je bil dejansko namenjen, se zmanjša spodbudo za uporabo sistema kot instrumenta zniževanja davčne obveznosti ter se zmanjša negativne učinke na sisteme socialnih zavarovanj, socialne varnosti in na prakse na trgu dela. Glavne spremembe se nanašajo na pogoje za vstop v sistem normiranih odhodkov, na pogoje za ohranitev v sistemu in na višino priznanih normiranih stroškov oziroma odhodkov. Zavezance se v vseh teh elementih razlikuje glede na to, ali so ti v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje obvezno zavarovani na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev ali ne. Spremembe se nanašajo na zavezance z večjim obsegom poslovanja, torej na zavezance z letnimi prihodki nad 60 tisoč evrov, če so zavezanci za polni delovni čas neprekinjeno devet mesecev oziroma s prihodki nad 30 tisoč evrov za zavezance, ki tega pogoja ne izpolnjujejo. Spremembe se nanašajo na majhen del zavezancev, pri čemer je treba poudariti tudi, da je sistem normiranih odhodkov izbira zavezanca in nikakor ne obveznost. V letu 2023 je imelo davčno priznane odhodke, višje od 60 tisoč evrov, dobrih 7 tisoč vseh zavezancev normirancev, kar predstavlja samo 8 odstotkov vseh zavezancev normirancev. Polnih normirancev z dohodki nad 60 tisoč evrov je bilo dobrih 6 tisoč, kar predstavlja približno 7 odstotkov vseh normirancev. Popoldanskih normirancev, ki so imeli prihodke višje od 30 tisoč evrov, pa je bilo dobrih 8 tisoč, kar predstavlja približno 10 odstotkov vseh zavezancev normirancev. Pomemben ukrep, ki se predlaga je tudi obveznost razkritja zneska prihodkov na letni ravni, doseženega s povezanimi osebami ali osebo s katero je zavezanec v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, s čimer bo nadzorni organ pridobil pomembne indice za izvajanje ciljnih kontrol.