Spoštovana predsednica Državnega zbora, spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani državljanke in državljani!

Pred vami je tretji in predzadnji paket dveh letnih proračunov te Vlade. Po tem, ko smo prvega pripravili poleti 2022, v veliki negotovosti glede stanja na svetovnem energetskem trgu, smo lanskega sestavljali neposredno po poletnih ujmah, ki so prav tako predstavljali(?) veliko neznanko glede hitrosti in stroškov poplavne obnove.

Tudi letos oblikovanje proračunov spremljajo negotovosti, tokrat predvsem na varnostno stanje precej blizu nas, po drugi strani spoznanja o nezadostni konkurenčnosti in produktivnosti Evrope proti globalnim konkurentom, zanemariti pa seveda ne gre tudi fiskalnih pravil, ki se po štirih letih izjemnih okoliščin v letošnjem prehodnem letu ponovno vzpostavljajo. Vlada Republike Slovenije je pri pripravi obeh proračunov poleg navedenih dejavnikov upoštevala tudi jesensko napoved gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj, zakonske in druge obveznosti ter prioritete, ter napovedi predlagateljev finančnih računov oziroma načrtov za namen izvajanja načrta za okrevanje in odpornost evropske kohezijske politike in drugih EU sredstev. V predlogu sprememb državnega proračuna za leto 2025 je načrtovanih 15,2 milijardi evrov prihodkov in 17,1 milijarde evrov odhodkov, primanjkljaj je ocenjen v višini 1,9 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka BDP. V predlogu državnega proračuna za leto po tem, torej leto 2026, je načrtovanih 15,9 milijarde evrov prihodkov in 17,1 milijarde evrov odhodkov, primanjkljaj je ocenjen v višini 1,2 milijardi evrov, kar naj bi bilo 1,6 odstotka BDP.

Najprej glede prihodkov. Prihodki državnega proračuna za leto 2025 znašajo, kot rečeno, 15,2 milijardi evrov in so glede na sprejeti proračun 2025 višji za 4,6 odstotka. V letu 2025 pričakujemo rast prihodkov predvsem na račun višjih davčnih prihodkov in sicer iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, davka na premoženje, gre predvsem za davek na bilančno vsoto bank, trošarin in drugih davkov na blago in storitve. Iz naslova davkov od dohodkov pravnih oseb je posledica, ta rast je posledica začasnega zvišanja stopnje davka od dohodkov pravnih oseb iz 19 na 22 odstotkov, kot verjamem, da vam je dobro znano, ker je to v skladu oziroma zapisano v Zakonu o obnovi v razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Rast iz naslova davka na premoženje je posledica začasnega petletnega davka, davka na bilančno vsoto bank in hranilnic, ki se bo plačeval po stopnji 0,2 odstotka od osnove oziroma od bilančne vsote posamezne banke konec leta. Rast trošarin načrtujemo iz razloga, ker so trenutne trošarine na pogonska goriva bistveno višje od tistih iz katerih smo izhajali ob pripravi sprejetega proračuna 2025. Načrtujemo 1,1 milijarda evrov prihodkov od trošarin za energente in električno energijo, 130 milijonov evrov od alkohola in alkoholnih pijač in 500 milijonov evrov od tobačnih izdelkov. Glede rasti drugih davkov na blago in storitve pa je ta posledica rast, posledica dviga viši okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 za enoto obremenitve.

Dohodnina se načrtuje v približno enakem obsegu oziroma višini kot je bila v sprejetem proračunu za leto 2025, kar je posledica dogovora s socialnimi partnerji glede uskladitve olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2025, in sicer gre za stoodstotno uskladitev z rastjo povprečnih mesečnih plač za junij 2024 v primerjavi z junijem 2023 v letu 2025, kar pomeni približno sto milijonov evrov izpada iz tega naslova. Nedavčni prihodki se načrtujejo v približno enaki višini kot v sprejetem proračunu za leto 2025, medtem ko so kapitalski prihodki, donacije in transferni prihodki nižji za cirka 40 milijonov evrov. To je predvsem posledica tega, da smo v letošnjem letu spet iz naslova obnove po lanskih katastrofalnih poplavah izrazito povečali prihodke iz naslova, torej kapitalskih prihodkov oziroma dividend SDH. Torej, kapitalski prihodki, donacije in transferni prihodki so nižji za cirka 40 milijonov evrov, prihodki iz naslova prejetih sredstev iz EU pa za cirka 80 milijonov, predvsem zaradi manjšega črpanja iz strukturnega in kohezijskega sklada, kot veste, se je zdaj začelo črpati iz novega kohezijskega načrta, še vedno pa so le ti načrtovani v višini 400 milijonov evrov. Za leto 2026 je načrtovanih 15,9 milijarde evrov prihodkov, kar je 4,5 odstotka več kot v letu 2025. Kar se tiče odhodkov glede na sprejeti proračun za leto 2025 se odhodke v letu 2025 načrtuje višje za 1,3 milijarde evrov, za plače in prispevke neposrednih uporabnikov proračuna je predvidenih 1,9 milijarde evrov in se povečujejo glede na sprejeti proračun 2025 za dobrih 130 milijonov evrov. Na višje odhodke iz naslova plač bodo vplivali učinki plačne reforme in odprava plačnih nesorazmerij ter napredovanj v letošnjem letu. Vlada je namreč s sindikati javnega sektorja 25. septembra podpisala izjavo o stopnji usklajenosti predloga zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki bo določal temeljna pravila na področju plač od 1. januarja 2025 naprej. Poudariti velja, da gre za največjo prenovo plačnega sistema v zadnjih 15 letih. V letu 2025 se za izdatke za blago in storitve načrtuje 1,5 milijarde evrov. Največ sredstev v okviru tega ekonomskega namena je v letu 2025 predvidenih za tekoče vzdrževanje železniške in cestne infrastrukture, za financiranje projektov finančne perspektive za obdobje 2021-2027, gre predvsem za projekte, namenjene prilagajanju podnebnim spremembam, zagotavljanju socialne vključenosti ter projektom z namenom izboljšanja dostopa do zaposlitve ter tretji pomemben namen so stroški povezani z modernizacijo in opremljanjem enot slovenske vojske. Načrtovana sredstva za plačilo obresti so v letu 2025 ocenjena v višini 890 milijonov evrov in so načrtovana v enaki višini kot v sprejetem proračunu za leto 2025. Bi pa omenil, da seveda tudi ti stroški obresti naraščajo. Potem ko smo leta 2022 plačali 655 milijonov, leta 2023 684 in letos je ocena 818 milijonov evrov, seveda, ker so seveda stroški zadolževanja zaradi obrestnih mer in politike Evropske centralne banke še vedno precej višji, kot so bili nekaj let nazaj. Se pa mimogrede seveda tudi te znižujejo in prav naslednji teden, ko bo zasedanje Sveta Evropske centralne banke v Sloveniji, se pričakuje nadaljnje znižanje obrestne mere. V okviru rezerv so načrtovana sredstva v višini 1,2 milijardi evrov, od tega glavnina za izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost, in sicer cirka 480 milijonov evrov ter izločanje na sklad za obnovo v višini 340 milijonov. 140 milijonov je načrtovanih v tekoči proračunski rezervi, ostala sredstva pa so načrtovana predvsem za izločanje na Sklad za podnebne spremembe, Sklad za vode ter za financiranje štipendij iz koncesijskih dajatev. Načrtovane subvencije se nanašajo pretežno na subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom in se jih načrtuje v višini okoli 500 milijonov evrov. Za transfere posameznikom in gospodinjstvom se namenja 1,9 milijarde evrov, pri čemer največji delež predstavljajo transferji za zagotavljanje socialne varnosti, sledijo družinski prejemki s starševskimi nadomestili, potem pa drugi transferji posameznikom in transferji nezaposlenim. Za tekoče transfere občinam so v letu 2025 načrtovana sredstva v višini 165 milijonov evrov, pri čemer je največji obseg sredstev načrtovan za uravnoteženje razvitosti občin, ki jih občine prejemajo skladno z Zakonom o finančni razbremenitvi občin. Pri tekočih transferjih v sklade socialnega zavarovanja so za leto 2025 sredstva načrtovana v višini dve milijardi evrov in za leto 2026 2,1 milijarde evrov, pri čemer največji del predstavljajo sredstva za financiranje obveznosti države do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za transfer v ZPIZ se v letu 2025 iz državnega proračuna namenja 1,5 milijarde evrov ter 1,6 milijarde evrov v letu 2026 v glavni za pokrivanje razlike med prihodki in odhodki pokojninske blagajne. Za transfer v ZZZS se v letu 2025 iz državnega proračuna namenja 535 milijonov evrov, v letu 2026 pa 478 milijonov evrov, od tega 420 milijonov evrov ter 360 milijonov evrov v letu 2026 za stabilizacijo financiranja zdravstva. Torej, 420 2025 pa 360 v 2026. Za tekoče transfere v javne zavode so v letu 2025 predvidena sredstva v višini 3,2 milijardi evrov, kar je cirka 190 milijonov evrov več kot glede na ta sprejeti proračun za leto 2025 in 3,4 milijarde evrov v letu 2026. Glavnina sredstev je namenjena področju izobraževanja gre za osnovno šolstvo, srednje, splošno in poklicno šolstvo ter višje in visokošolsko izobraževanje, torej se velik del plačne reforme odraža tudi v tem namenu. Investicijski izdatki se v letih 2025 in 2026 ohranjajo na približno enaki višini kot so bili realizirani v letu 2023, kot je povedal že predsednik. Slovenija je v vseh teh letih in tudi v naslednjih dveh se ocenjuje, da bo v vrhu držav EU, koliko sredstev v odstotku BDP namenjajo za investicijske izdatke od načrtovanih sredstev bo približno četrtina le-teh namenjenih za promet in prometno infrastrukturo, glavnina seveda za železniški in cestni promet. Sledijo odhodki za obrambo in zaščito, glavnina je namenjena opremljenosti vojske in infrastrukture, s tem povezane, ter sredstva, namenjena izobraževanju, športu in razvoju podeželja. Več o vsebini, namenu in ciljih posameznih investicij vam bodo povedali kolegi ministri pri obravnavi finančnih načrtov posameznih resorjev na sejah pristojnih odborov.

Plačila sredstev v proračun EU zajemajo plačila v proračun Evropske unije iz naslova tradicionalnih lastnih sredstev, gre za carinske dajatve pri uvozu, davka na dodano vrednost, bruto nacionalnega dohodka, nereciklirane plastične embalaže in bruto znižanja prispevka iz naslova BND v korist nekaterih držav. Za plačila sredstev v proračunu Unije je bilo v letu 2025 predvidenih cirka 730 milijonov evrov, kar je enako, kot je bilo načrtovano v sprejetem proračunu za leto 2025. V računu finančnih terjatev in naložb so v predlogu sprememb proračuna 2025, prejemki načrtovani v višini 13 milijonov evrov, izdatki pa v višini 480 milijonov evrov. Za leto 2026 so prejemki načrtovani v višini 13 milijonov evrov, izdatki v višini 465 milijonov evrov. V računu financiranja se v predlogu sprememb proračuna načrtuje 2,8 milijarde evrov odplačil dolga, v letu 2026 pa 3,1 milijarde evrov. Za financiranje načrtovanega primanjkljaja iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter za odplačilo dolga je potrebna v letu 2025 ocenjena bruto zadolžitev v višini 4,6 milijarde in v letu 2026 4,3 milijarde evrov. Poleg državnega proračuna so pomemben vir financiranja različnih projektov in ukrepov tudi proračunski skladi. V upravljanju jih imamo 11, torej 11 proračunskih skladov, katerih razpoložljivo stanje na dan 30. 9. znaša 1,2 milijardi evrov, največ od tega je na voljo v Skladu za podnebne spremembe in v skladu NO.

V obeh proračunih smo se osredotočili na ključne prioritete Vlade, ki jih je uvodoma predstavil tudi predsednik. Pred nami so seveda še vedno veliki izzivi, vendar verjamem, da lahko z odločnimi ukrepi in z medsebojnim sodelovanjem gradimo družbo, v kateri bo imel vsak možnost za dostojno življenje in osebni napredek. Predlogoma proračunov želim srečno pot in konstruktivne razprave na pristojnih odborih v dobro Slovenije in njenih prebivalcev in podjetij. Hvala lepa.