Predsednica, spoštovane poslanke, poslanci.

Danes bi rad predstavil proračun za prihodnje in pa leto 2026. Včasih nam Slovencem gre težko od rok, kaj moramo pohvaliti, še posebej, če moramo pohvaliti svoje lastno delo, ampak jaz bi vseeno rad začel to predstavitev s predstavitvijo gospodarskih kazalcev za našo državo, ki so sami po sebi zelo povedni. Kljub temu, da smo bili v zadnjih dveh letih soočeni najprej z energetsko krizo zaradi vojne v Ukrajini in potem s popoplavno obnovo, v katero smo investirali do zdaj že več kot 850 milijonov, je gospodarska slika Slovenije ravno zaradi proračunskih politik te vlade, bistveno boljša kot v marsikateri drugi razviti članici Evropske unije in tudi boljša od povprečja Evropske unije. Upam, da se ni zataknilo s prezentacijo, ker bi želel, da se ti podatki jasno predstavijo in so tudi dostopni. V Sloveniji je gospodarska rast v tem obdobju vedno, razen v letu 2022, prehitevala rast povprečja Evropske unije in to ne malo, znatno. In če pogledamo še kako je to v primerjavi z našimi največjimi trgovinskimi partnericami, po katerih se najraje zgledujemo ali pa na njih sklicujemo, to so Avstrija in Nemčija, lahko vidimo, da sta obe imeli bistveno večje težave pri izhodu iz krize, bistveno večje težave, medtem ko je Slovenija, to je zelena, tista, ki je rastla hitreje, tako od Avstrije, še posebej pa od Nemčije in da se ta trend rasti nadaljuje tudi v prihodnjih letih. Zakaj je to tako pomembno? Zato, ker vsi vemo in prisegamo, da samo z gospodarsko rastjo lahko zagotavljamo socialno državo in blaginjo za prebivalstvo, ker je to tisto, čemur je proračun primarno namenjen. V tem času imamo rekordno nizko brezposelnost, brezposelnost tako, da praktično ni sektorja v zasebnem ali v javnem delu države, gospodarstva, ki ne bi jamral o tem, da je primanjkljaj kadrov. Danes imamo stopnjo brezposelnosti na nivoju, da že upočasnjuje gospodarsko rast. Ravno zaradi tega so pripravljeni marsikateri ukrepi, tudi zakoni, ki dejansko že pomagajo pri sproščanju privabljanja kadrov iz tujine in ne bom govoril o perspektivnih kadrih. Ta zakon, te davčne spremembe imate ravno zdaj na dnevnem redu, govoril bom o zdravniškem kadru. Jaz sem imel to srečo in veselje, da sem pred par dnevi se lahko na lastne oči prepričal, da v konkretnem Zdravstvenem domu Ljubljana so v letošnjem letu že uspeli pripeljati iz tujine po bistveno skrajšanih postopkih praktično vse tiste zdravnike, ki so jih v tujini opazili, se z njimi začeli pogovarjati. Nihče ni odstopil med postopkom, kot je bilo v preteklosti in so jih uspeli letošnje leto pripeljati 14. To samo zaradi sprememb zakonodaje, ki jih je vpeljala ta Vlada in ta parlament. Pred tem se je vedno dogajalo, da so dobili zdravnika, ki je bil pripravljen priti v Slovenijo, ampak postopki so bili tako dolgotrajni, da je vmes zamenjal državo in šel v Avstrijo ali v Nemčijo, zdaj prihaja v Slovenijo. O tem se ne govori dovolj, ampak to so ukrepi, ki so začeli prijemati in podobno lahko opažamo tudi v gospodarstvu in podobno lahko opažamo pri najvišje plačanih delovnih mestih v gospodarstvu. Tisto, kar je pa najbolj pomembno je, da tako gospodarsko rast kot stopnjo brezposelnosti ne financiramo na račun dodatnega zadolževanja. Dodatno zadolževanje je nekaj kar ves čas spremljamo in procent dolga v bruto družbenem proizvodu skozi leta te Vlade ves čas konstantno pada. Tudi po tem smo med boljšimi v Evropi in kot lahko vidite, globoko pod evropskim povprečjem. Vse to je rezultat konsistentnih politik, ki jih nadaljujemo tudi v letu 2025 in 2026 s proračunom, ki ga danes predstavljamo tudi v parlamentu.

Dosti govora je bilo prav v parlamentu, jaz se dobro spomnim, tudi norčevanja nekaterih, ko smo govorili o tem kakšni so ukrepi za kako bomo zamejili inflacijo, predvsem inflacijo na prehrambenih, na cenah hrane in energentov. Slovenija ima danes z 0,6 najnižjo inflacijo v Evropi. Smo jih zamejili kljub norčevanju iz ukrepov. Ukrepi so prijeli, ker inflacija v Sloveniji ni slučajno najnižja, ampak zaradi tega, kar smo počeli v Vladi, tako na področju energentov kot na področju hrane in ostalih področjih, ki vplivajo pomembno na inflacijo. In podatki so zelo povedni sami po sebi. Inflacija je nižja kot kjerkoli. V soseščini in nižja od povprečja Evropske unije in nič od tega ni bilo narejeno na račun ljudi, še posebej ne najbolj ranljivih. V tem obdobju, ko je bila inflacija približno 14 procentna smo uspeli, da se je povprečna plača zadržala, realno rast tako v zasebnem kot v javnem sektorju, realno so plače rastle celo obdobje, še bolj pa je rasla zagotovljena pokojnina in minimalna plača. Ravno zato, da so tisti, ki so bili s krizo najbolj prizadeti, dobili v resnici večjo rast od ostalih, ker smo želeli v krizi, ker vemo, da je to naša dolžnost, zaščititi najbolj ranljive. In ja, tudi o gospodarstvu smo dosti govorili in tudi o gospodarstvu marsikdaj slišimo kaj slabega. O tem, da so dobički na rekordni višini, ne slišimo prav posebej dosti, ampak so. In nič ni narobe s tem, dobiček je v tržnem gospodarstvu gonilo razvoja, pravilno, in dobički so na najvišjem možnem nivoju in tudi letos bodo rekordni. Res je, da obstajajo sektorji, ki so bolj na udaru, še posebej ti, ki so vezani na izvoz v Nemčijo. To se žal pozna v teh panogah, konkretno govorim o avtomobilski. Pa vendar, tudi v avtomobilski industriji, kot sami veste, pripravljamo obsežen, smo že pripravili in ga že izvajamo, obsežen program investicij v nove tehnologije tako s slovensko industrijo, avtomobilsko, kot tudi z nekaterimi tujimi avtomobilskimi tovarnami. (Kar naprej, prosim.) Kako nam to uspe? V čem je mogoče razlika? Ena od razlik med tem, kar počnemo v Sloveniji, in tem, kar počnejo v Avstriji ali Nemčiji. Eden od odgovorov je gotovo ta, da so naložbe, kjer vidite, da Slovenija v celoti ni rekorderka, je pa rekorderka po procentu naložb iz države. Država je tista, po domače Vlada, ki investira bistveno večji delež, kot je to v Avstriji ali v Nemčiji. Država je tista, ki prednjači in ki v resnici poganja gospodarski razvoj s svojimi investicijami in pri tem se še kljub temu se držimo, da se javni dolg ne sme povečevati procentualno. Z državnimi naložbami bomo nadaljevali tudi v letih 2025 in 2026 na nivoju 5 procentov, kar je bistveno več od nivoja 3 procente, kot je znesek teh istih investicij v sosednjih državah. (Kar naprej, prosim.)

Kaj so proračunske prioritete? Ponavljam že dve leti, bom ponavljal še dve leti, tri prioritete: na prvem mestu zdravstvo, na drugem mestu znanje, inovacije in gospodarstvo, na tretjem mestu varnost in odpornost. Zdravstvo je tista točka, na kateri izvajamo največje spremembe, izvajamo pa tudi največje investicije. Ali gre vedno vse tekoče? Ne, saj če bi šlo vse tako tekoče, bi bilo že vse to narejeno, kar zdaj izvajamo. Ampak zaradi tega ne bomo nič zmanjšali tempo izvajanja investicij, niti ne tempo izvajanja sprememb v zdravstvu. In to, da smo na dobri poti, dokazuje tudi to, da imamo vsak dan večjo podporo iz samega zdravstva, tudi izvajalcev medicinskih storitev, in to ne samo iz javnega sektorja, tudi koncesionarji so tisti, ki so začeli prepoznavati ukrepe, ki jih izvajamo, kot koristne in tudi zakonske spremembe.

In jaz se res veselim razprave, ki bo v kratkem v parlamentu na temo sprememb, novih sprememb v zdravstvu, kako bomo krepili javni zdravstveni sistem, znanje, inovacije, gospodarstvo. To gre z roko v roki in jaz vem, da se dobro spomnite prvega proračuna in prve prioritete, ko smo rekli, da bomo povečali, znatno povečali delež sredstev za inovacije. S tem smo začeli, brez inovacij ni rasti dodane vrednosti, brez rasti dodane vrednosti ni novih investicij. In tudi ni višjih plač. In s tem nadaljujemo, rast na področju inovacij je tista, ki poganja za seboj, vleče za seboj tudi rast v gospodarstvu. Pa to ni vse, povečujemo tudi sredstva, ki jih namenjamo za inovacije iz ostalih delov integralnega proračuna, tako iz obrambnih izdatkov, iz zdravstvenih izdatkov, tudi digitalizacije, kjer je v resnici delež proračuna na digitalni preobrazbi najbolj poskočil. Ravno zaradi tega, ker se pripravljamo na ta mega projekt superračunalnika.

Varnost in odpornost. Na eni strani krepimo varnost, tudi sredstva v vojaške in obrambne izdatke, predvsem pa tudi sredstva v civilno zaščito in reševanje. Na drugi strani ne zmanjšujemo tempa pri sredstvih potrebnih za poplavno obnovo in razvoj. Vse to so naše prioritete in vse te prioritete kljub zaostrenim fiskalnim pogojem, poudarjam, kljub zaostrenim fiskalnim pogojem uspešno integriramo v proračun za leti 2025 in 2026. (Kar naprej, prosim.) In ob tem, kar sem povedal, se ne ustavljamo takrat, ko je treba zagotoviti sredstva za reforme, pa če gre za plačno reformo, kjer bo šlo v naslednjih letih 1,4 milijarde dodatnih sredstev za to, da se v javnem sektorju plače na eni strani dvignejo tiste, ki so pod minimalno, da nihče več, ker jih je več 10 tisoč ljudi bilo prisiljenih prejemati manj kot minimalno plačo, nihče več ne bo pod minimalno plačo, hkrati se pa ustvari stimulativni sistem za vse ostale, tako za mlajše sodelavce kot tudi za starejše mentorje, zato da bomo v javnem sektorju lahko dejansko tudi od njih več pričakovali. Damo jim nagrado za ves trud, hkrati pa motiviramo za še boljše delo in predano delo v prihodnje. Sredstva za popoplavno obnovo, namenoma jih povem, koliko so. V skladu je že nabranih 200 milijonov, nabralo se bo še dodatnih in sklad bo imel na razpolago 423 milijonov, 428 milijonov. Ves denar bo namensko namenjen samo poplavni obnovi. Ja, med tem so tudi sredstva za odškodnine tistim prebivalcem, ki so izgubili domove, tistim, ki so se odločili, da bodo sprejeli odškodnino, teh sredstev je v resnici kar skorajda večina v tem proračunu.

In ker se tudi o tem dosti špekulira, prvič v zgodovini imamo v enem letu, - v enem letu - v proračunu sto milijonov evrov namenskega denarja za izgradnjo novih neprofitnih najemnih stanovanj. Tako kot je bilo obljubljeno, tako kot je v programu zapisano, deset letni program na leto sto milijonov. V letu 2025 je teh sto milijonov v celoti zagotovljeno, v letu 2026 tudi. Od nobene od prioritet, ki zahtevajo proračunsko podporo prioritet pri reformah, nismo odstopili, ker bi nam bilo škoda denarja. Za vse reforme, ki jih imamo predvidene, so predvidena sredstva v teh proračunih.

(Kar naprej, prosim.) In veste, kaj je najlepše pri vsem skupaj? Za razliko od velikih držav, Nemčije, Francije, Italije, ki imajo neizmerne težave kako sestaviti pod novimi fiskalnimi pravili vzdržen proračun, je Sloveniji to uspelo. Slovenija je bila ena prvih, ki je dobila pozitivno oceno Evropske komisije za svoj proračunski memorandum, ravno zaradi tega, ker smo ves čas planirali po novih fiskalnih pravilih in kljub vsemu temu, kljub uspehom ali pa ravno zaradi uspehov, ki so plod proračunov prejšnjih let in kljub vsem reformam in vsem sredstvom, ki jih bomo dodatno namenili, ki še nikoli niso bila namenjena v takih obsegih, nam uspeva primanjkljaj skozi leta zmanjševati in smo v celoti usklajeni z novimi fiskalnimi pravili, na nivoju Evropske unije. Zelo malo je držav v Evropi, ki se lahko s tem pohvali. Bodimo ponosni.

Hvala.