Hvala za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim. Hvala tudi za predstavitev Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za leto 2024 do 2030.

Jaz bom pač povedala v nasprotju z mojim kolegom, da je pač resolucija napisana dobro, celo bolj celostno in napredno. Tako da, ne vem kje ste vi to kaj brali? Tudi mislim, da je Zakonodajno-pravna služba povedala kaj je narobe in da so se te zadeve odpravile. Če sem prav razumela, zdaj ta resolucija predstavlja več stvari. Torej, področje, kar je bilo že danes povedano, bom malo ponovila, če ste slučajno pozabili, torej področje preventive, sistem opazovanja, obveščevanja, alarmiranja, ocene tveganj, ukrepanja ob nesrečah, usposabljanja sil za zaščito in reševanje ter razvojno raziskovalne naloge, pa tudi seveda zalogo materialnih sredstev in pa mednarodno sodelovanje, kar je bilo že danes povedano. Tudi meni, tako kot daje nacionalni program poudarek, mi je bilo zelo pomembno, da se pač nekako dela zelo na preventivi in pa zmanjšanju tveganja nesreč. Preventiva predvsem mislim na ozaveščanje, implementiranje določenih varnostnih standardov in predpisov v določenih sektorjih kot so gradbeništvo, promet, industrija in tako dalje, pa seveda tudi zmanjšanje tveganja nesreč z raznimi analizami tveganj, gradnja protipoplavnih zadev in tako dalje. Kaj nam to pove? To nam seveda pove, da stroški preventivnih ukrepov so vsekakor ali pa običajno vsaj bistveno, bistveno nižji od stroškov, ki seveda nastanejo zaradi odpravljanja posledic nesreč in te investicije v preventivo se seveda dolgoročno kažejo tudi kot gospodarsko učinkovite, saj preprečujejo te visoke stroške sanacije, pa tudi zdravstvene oskrbe včasih in pa izgubljeno produktivnost.

Preventivni ukrepi nam tudi, torej prispevajo tudi k, kot smo že prej rekli, ključni zaščiti infrastrukture, torej kot so ceste, mostovi, električna omrežja in tako dalje, kar seveda pomeni ali pa je ključno za normalno delovanje družbe in potem tudi gospodarstva, kar smo videli. Seveda pa to pomeni preventiva ali pa ti ukrepi omogočajo tudi nek dolgoročni razvoj, saj preprečujejo v bistvu nazadovanje zaradi pogostih in uničujočih nesreč, kar pomeni, da nas vedno vrne nekaj, v nekaj slabšega, zato je "fajn", če se pač vlaga v te preventivne ukrepe. In pa seveda se nekako zmanjšujejo negativni vplivi, tudi na okolje, kar pomeni, da se s tem preprečujejo lahko poplave, zmanjšujejo se erozije in pa tudi onesnažujejo se določeni vodni viri. Čeprav s preventivo vseh tveganj seveda ni možno odpraviti, pa je ključen ta učinkovit razvoj zmogljivosti za odzivanje na pač naravne in druge nesreče, kar pa seveda omogoča hitrejše in bolj učinkovito obvladovanje kriznih situacij ter zmanjšanje dolgoročnih stroškov, kar sem pa že prej povedala.

Zdaj jaz sem si malo tudi prebrala, ne samo tole resolucijo, ampak sem šla malo gledati tudi primerjavo prejšnje resolucije, torej iz leta 2016 do 2022. Kot sem že prej povedala, določene zadeve so podobne ali se pa pač nadaljujejo. Je pa ta resolucija seveda bolj, kot sem že rekla prej, ima drugačen pristop k preventivi in zmanjševanju tveganj, predvsem zaradi teh sodobnih izzivov in pa predvsem, kar se mi zdi zelo pomembno, so te podnebne razmere oziroma spremembe, ki so se začele dogajati že prej sicer, ampak niso bile toliko v prejšnji resoluciji upoštevane. V primerjavi s prejšnjo resolucijo se tudi vidi, da so se neke zadeve od preventivnih ukrepov, potem zmanjšanja tveganj, to so zadeve, ki so se tukaj v tej resoluciji nadgrajevale. Torej kot sem rekla, poudarek je tudi na vplivu teh podnebnih sprememb. Enotna metodologija, se mi zdi, za vodenje odzivanja na nesreče, kar se mi zdi pomembno za boljšo usklajenost in pa seveda hitrejši odziv, pa kot je bilo tudi že povedano, da se je povečalo to mednarodno sodelovanje, torej za boljšo pripravljenost in odzivanje na nesreče, pa seveda tudi s tem prihaja potem do bolj izmenjave nekih dobrih praks in pa seveda nekih inovativnih rešitev.

Zdaj neki določeni projekti so se vodili že iz leta 2016, to je tudi omenjeno. Torej prispevali, projekti, ki so prispevali k nadgradnji informacijsko komunikacijskega sistema, saj to mislim, da je bilo že nekaj povedano. Izboljšal se je učinkovitost in odzivnost na sodobne vire ogrožanja in tako dalje, da ne bom še ostale naštevala. Zdaj, primerjava proračuna, jaz sem zdaj malo gledala splošen proračun, torej Uprave za zaščito in reševanje za leto 2022 sem pač vzela kot zadnjo prejšnje, prejšnje resolucije pa pač prvo in je, tukaj se vidi velika, velika razlika, kar je bilo seveda že tudi povedano, da se je povišal.

Zdaj, trenutno to kaže pač za leto, če gledamo, 2022, 2024, za 43 procentov, to je trenutno povečanje kar se mi zdi, da je ključno za seveda izboljšanje določenih zadev in upam tudi, da se bodo te zadeve sicer, kot je kazalo, se bo v letu 2025, če se ne motim, se malo zniža, potem se bo zviševalo, ker sem tudi sama mnenja, da se potem s tem lahko izboljša oziroma, ja, opremljenost in pa infrastruktura, poveča se lahko, seveda z višjimi prihodki, tudi število intervencij, če bo potrebno. Določeni preventivni ukrepi, seveda dodatni, se lahko ali pa se jih lahko, več se jih lahko izvede to, kot je bilo tudi že omenjeno, izobraževanja in usposabljanja, seveda. Mednarodna sodelovanja se seveda lažje potem delajo, če imamo več denarja in pa tudi določen tehnološki razvoj, če je seveda ta denar tukaj.

Jaz se vam še enkrat zahvaljujem za to pripravljeno resolucijo. Imela bi eno čisto kratko vprašanje. Zasledila sem, da so pripravljene tudi že ocene tveganj za različne vrste nesreč in pa načrti zaščite, torej pri reševanju. Mene zanima, katere vrste nesreč še vedno mislimo, da imajo največja tveganja. So to poplave ali ste ugotovili, da je še mogoče kaj drugega takega? Hvala lepa.