Hvala. Spoštovani predsednik, članice in člani Odbora za obrambo, kolegi, navzoči!

Ta resolucija, ta nacionalni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za leta 2024 do 2030 je drugi tak ključni strateški dokument, ki ga sprejema Državni zbor v tem mandatu. Kot se spomnimo, smo sprejemali, ste sprejemali Resolucijo o dolgoročnem programu in razvoju opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 in tisti dokument seveda pokrije, da tako rečem, prvi del tega nacionalno varnostnega sistema, torej obrambni sistem oziroma obrambni podsistem. Ta drugi dokument, ki je danes tukaj pred nami, pa seveda pokriva drug zelo pomemben segment, drug del podsistema nacionalne varnosti, in to je sistem zaščite in reševanja. Ta resolucija je razvojno usmerjevalni dokument, tako kot vsaka resolucija. Kar je pa ključno tukaj poudariti, je seveda to dokument, ki implementira tudi izkušnje iz prakse, tudi v zadnjih letih, ki smo jih imeli, na Ministrstvu za obrambo, v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, v sistemu civilne zaščite. Ta program seveda temelji na ključnih izhodiščih, ki jih postavlja resolucija strategije nacionalne varnosti, torej je seveda usklajen s ključnim razvojnim dokumentom, ki ga je sprejel Državni zbor in seveda z drugimi dokumenti, ki jih sprejemamo na ravni Vlade in kar je seveda tudi pomembno je usklajen s ključnimi izhodišči s tega področja, ki veljajo v okviru Evropske unije, regionalnih pogodb, konvencij, sporazumov ter seveda dvostranskih sporazumov, ki jih imamo. Prav tako ta program sledi ciljem trajnostnega razvoja agende 2030 s ciljem Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in kot sem že dejal, je usklajen tudi z EU uredbo, s tega področja.

Program upošteva seveda torej doseženo stanje razvoja. Treba je tukaj v uvodu povedati, da seveda kot veste Slovenija ima, upam si trditi tudi na evropski ravni eden najbolj razvitih sistemov civilne zaščite z dolgo dolgoletno tradicijo. Temelj tega sistema je še vedno prostovoljstvo. To, kar počnemo na ministrstvu in v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje je, da vse te prostovoljne zmogljivosti sile, torej od gasilskih, gasil…, prostovoljnega gasilstva do gorske reševalne, jamarjev, podvodnih reševalcev, kinologov in tako dalje, da ne bom koga slučajno izpustil, da jih nekako usmerjamo v smislu tega kako naprej, skrbimo za razvoj njihovih zmogljivosti, torej pomagamo pri krepitvi njihovih kapacitet, torej bodisi skozi vozila bodisi skozi opremo, torej skozi različne načine financiranja in skrbimo seveda, da je to skupaj usklajeno v nekem jasnem strateškem dokumentu, kako to vse skupaj izvajati in če imamo seveda na eni strani Zakon o zaščiti in reševanju, ki te stvari normativno ureja, je ta program, ta resolucija tisti, izvedbeni načrt, če tako rečem, ki je seveda temeljna podlaga, da vsi ti sistemi, vse te zmogljivosti sistema delujejo usklajeno, sinhrono in da so seveda v korak s časom.

Dejstvo je, da kot veste, Slovenija je torej, je na stičišču ali pa je deležna posledic podnebnih sprememb, imeli smo največji požar, imeli smo največje poplave, vse te stvari so tukaj, so z nami in ne bodo nikamor izginile in temu primerno seveda smo se tudi v sistemu samem, skozi prakso, skozi delovanje odzvali.

Zdaj, ključna konceptualna razlika, ki smo jo izvedli v zadnjem v zadnjih dveh letih, o kateri je tudi nekdanji minister večkrat govoril, je ta, da smo spremenili način delovanja. To načelo postopnosti, ki je veljalo v sistemu zaščite in reševanja, torej najprej lokalna raven, potem regionalna in potem nacionalna. To je, bom rekel, večkrat sem se pošalil, to je stari sistem, tudi organizirane teritorialne obrambe, kot je bil v Sloveniji, s profesionalizacijo je to nekako tam seveda šlo v drugo smer. Tukaj je ta sistem na ta način še postavljen in deluje in ga je treba samo tukaj nadgrajevati. Seveda, pomembno je pa to, ta konceptualna razlika, da država z vsemi resursi, ko se zazna, da je obseg neke nesreče velik, da presega neko regionalno zmogljivost, takoj pride z vsemi zmogljivostmi na kraj sam, torej s takojšnjo intervencijo. O tem konkretno, kaj to pomeni, to pomeni, da se tudi zmogljivosti Slovenske vojske takoj aktivirajo v celoti in vseh drugih potrebnih struktur, ki so del sistema zaščite in reševanja. Kot veste, Slovenska vojska je pač del obrambnega podsistema in to se je v praksi pokazalo seveda kot zelo učinkovito in uspešno in letos se je tudi pokazalo, ta vlaganja v preventivne zmogljivosti. Nosijo prve rezultate. Zmogljivost zračne podpore pri gašenju iz zraka, torej teh tako imenovanih R traktorjev, je v letošnji sezoni se pokazala kot ključna, ki je zagotovila točno to, kar je tudi naloga, da tako rečem, na državni ravni, da poskrbi maksimalno za preventivno dejavnost, aktivnost, torej, ko se je zaznal potencialni požar oziroma žarišče, ki je že začelo nastajati, tudi če je bilo v najbolj odročnih krajih, so bile takoj poslane tja zmogljivosti za podporo gašenja zraka, ki so lahko nemudoma začele delovati, seveda usklajeno skupaj z gasilskimi enotami na terenu, z drugimi službami, ki so skrbele za zavarovanje in seveda tudi potem ob pomoči helikopterjev gašenje iz zraka na ta način. Ta sinergija teh struktur in podsistemov se je pokazala kot ključna pri teh preventivnih aktivnostih. Tako da te izkušnje seveda so tisto, kar je zelo pomembno. Kar je pomembno in poudarjamo vedno znova, da seveda finančni viri in nekaj več bom povedal v nadaljevanju o tem, so tisti, ki seveda zagotavljajo, da lahko okrepimo zmogljivosti in na drugi strani, da tudi tisti, ki so vpeti skozi prostovoljne strukture v ta sistem imajo ustrezen nivo kompenzacij. Še vedno, torej ne govorimo o plačevanju seveda storitev, ampak o kompenziranju za izgubljen čas, za izgubljeno poškodovano opremo vozila in nenazadnje tudi krepitev nekih nastanitvenih zmogljivosti tam, kjer je to potrebno. In seveda tudi tukaj smo, kot veste, ste v Državnem zboru sprejeli zakon, ki je namenil dodatna sredstva za povrnitev dodatne opremljenosti in izboljšanosti delovanja po tistem požaru na Krasu. In sicer bo in ta milijon pa pol dodatnih sredstev ob vsem tem, da je seveda vsa poškodovana oprema bila refinancirana torej skozi druge kapacitete, ki jih že imamo v sistemu samem je bilo to še dodatna finančna pomoč oziroma kompenzacija za izgubljene ali poškodovane stvari in zadeve.

Zdaj, kaj je tukaj, je še pomembno? Da seveda v letošnjem letu torej smo v praksi pokazali, kako delujejo zračni traktorji. Kupljeni so bili, kot veste, zelo hitro. V naslednjem letu je pričakovati, da bo zadnji del tega trojčka, torej če smo rekli, da smo kupili zmogljivosti za gašenje iz zraka za podporo gašenju, torej R traktorje. Kupili smo dodatne bazene in košare za helikopterje, ki omogočajo večji zajem, večjo količino vode in so sodobnejši ter tretji del te zmogljivosti je ta modul za gašenje iz zraka, ki bo na razpolago v Spartanu. Ta modul za gašenje iz zraka bo prišel v Slovenijo v naslednje leto. Drug Spartan je predviden, da pride konec letam in Edvard Rusjan se bo pridružil prvemu Martinu Krpanu in oba bosta seveda imela zmožnost delovati na ta način, da bosta uporabljala lahko ta model, seveda ne hkrati, ampak izmenično.

Eden pomembnejših ukrepov, ki smo ga tudi realizirali v tem mandatu in to je res velika stvar, morda premalokrat poudarjena, da je na predlog Vlade Državni zbor zmanjšal DDV za nakup gasilske opreme iz 22 procentov na 5 procentov. Kot veste, pač nulta stopnja ni bila možna zaradi EU predpisov, ampak lahko smo pa spustili to na minimalno stopnjo in tudi tukaj je 17 procentov prihranka pri nabavi gasilske opreme, kar velik, velik prihranek. In na drugi strani, kot veste, tudi seveda, ministrstvo skozi požarni sklad in druge stvari, druge finančne vire zagotavlja gasilcem kompenzacijo ali pa refinanciranje, dofinanciranje zmogljivosti, ki jih kupuje. Torej kaj je bistvo tega programa, te resolucije? Da seveda ne predvideva nobenih revolucionarnih sprememb v sistemu, temveč njegovo nadgrajevanje, da se bomo lahko učinkoviteje soočali z vse večjim obsegom nesreč, predvsem, kot sem že dejal, tudi teh podnebnih sprememb, ki so del naše zgodbe. Zdaj letos se je tudi pokazalo, da smo si lahko celo privoščili, če dam to pod narekovaji, besedo, "da smo v času največje sezone pomagali kolegom na Balkanu, torej predvsem v Makedoniji, s helikoptersko zmogljivostjo", kar smo se lahko zanesli na to, kar smo imeli v Sloveniji torej na R traktorje, seveda pa, če bi bila zadeva, če bi se stvar razširila, bi pa zanesljivo potem vpoklicali te helikopterje nazaj, pa vendarle torej smo postali tudi izvoznik, da tako rečem, te pomoči - kot veste, tudi mi smo bili deležni pomoči s strani številnih držav ob naših naravnih nesrečah, bodisi na požaru, bodisi ob poplavah. Torej kot sem dejal, kar je bistvo za v prihodnje in je, da seveda ohranjamo hrbtenico tega sistema in da ta hrbtenica tega sistema temelji na prostovoljstvu in prostovoljnih službah. Vse te službe so in bodo in morajo ostati v tej prostovoljni domeni. Seveda se zaznavajo želje po neki večji profesionalizaciji tudi v vrhu teh organizacij, bodisi gasilske, bodisi gorskega reševanja, kar tudi mi podpiramo skozi finančne vire pa vendarle želimo tudi tukaj postaviti neko jasno mejo do kje gre ta stvar, kajti ne želimo, da se v bistvu izgubi pomen teh organizacij, od tabornikov, radioamaterjev, do letalskih klubov za opazovanje zraka, Rdečega križa in drugih humanitarnih organizacij, vse to je del teh naših zgodb, ki jih mi podpiramo in tudi temu ustrezno namenjamo finančne vire, ki jih povprečno za 10 procentov nekje okvirno dvigujemo iz leta v leto.

Kar je pomembno še tukaj morda izpostaviti v tem mogočem uvodnem delu bi izpostavil tole. Če dam primerjavo številk skozi dve ključni postavki in ki sta nekako, bom rekel, finančno najtežji, pripravljenost sistema za zaščito in reševanje in pomoč v letu 2018 je bilo tukaj izplačano 19 milijonov torej znotraj proračuna, ki je bil težek 38 milijonov. Govorimo zdaj o proračunu URSZR, ki podpira vse, bom rekel druge podsisteme. V letu 2020 je ta znesek zrastel na 53 milijonov. Od tega je bilo na tej pripravljenosti 22 milijonov, torej z 19 na 22. Če pogledamo leto 22 je bil kumulativni znesek, torej realiziranega proračuna 61 milijonov in na tej postavki 25. Iz 19 na 25 v letu 2023 je ta znesek že znašal 31 milijonov. Seveda realizacija proračuna 2023 je bila zaradi povračila interventnih sredstev skozi mehanizem zaščite in reševanja 211 milijonov in zato ta podatek seveda koliko je proračun uprave. Začeli smo s proračunom sto milijonov, torej tisti proračun, ki je bil v letu 2018 38 milijonov je presegel v leto 2023 sto milijonov. Torej, govorimo o skoraj trikratniku sredstev in na tej postavki iz 19 na 31. V letu 2024 smo ohranili ta znesek in imamo na tej postavki 60 milijonov. 60 milijonov.

Tako da kar želim tukaj povedati, je zelo jasno zavezo in kot veste, ta proračun ni del obrambnih izdatkov, proračun Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Jasno zavezo te Vlade, da seveda se investira, se vlaga v krepitev vseh vrst zmogljivosti, krepi se podpora, finančna vsem prostovoljnim društvom, organizacijam skozi različne načine, tako na sistemski ravni kot sem rekel, skozi oprostitev DDV. Torej zmanjšanja DDV na eni strani in skozi vse različne mehanizme podpore, ki jih ima Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Mogoče v tem uvodnem delu bi samo izpostavil še tole, da kot veste, smo tudi skozi evropske mehanizme nabavili v sami upravi 40 kamionov. In ideja seveda je, da URSZR za v bodoče krepi lastne zmogljivosti, tudi za posredovanje in za intervencije, da ima zmogljivosti, ki jih lahko posodi takoj na lokalno raven, bodisi ko je to potreba bodisi, da se tja "deponirajo", da tako rečem, pod narekovaji. Za hranjenje. In to je tudi ena taka sprememba, ki seveda krepi bom rekel odpornost kompletnega sistema v Republiki Sloveniji.

Tako da, če sklenem, torej ta program, ta resolucija, ki je pred nami je dokument, ki odgovarja na izzive časa. Sledi izkušnjam, ki smo jih imeli v zadnjih letih in skrbi za to, da se bo ta sistem razvijal še naprej.

Morda predsednik še predlagam, da mogoče malo v uvodu še gospod Behin, direktor uprave, kakšno reče. Hvala.