Hvala lepa, spoštovani predsednik. Drage kolegice in kolegi, predstavnice in predstavniki sedme sile!

Najprej sem dolžan zahvalo predlagatelju moje kandidature, predsedniku Vlade, doktor Robertu Golobu in se mu zahvaljujem za zaupanje. Pred pomembnimi nastopi v tej okrogli ali manjši dvorani, se rad sprehodim kakšnih 10 minut, se nadiham, razmislim in tako kot vedno sem se tudi danes ustavil tamle v parku ob grobnici narodnih herojev, tam je ena lipa, ki jo je slovenski narod posadil 25. 6. 1991. Moj razmislek o tem, za vse nas pomembnem, nepogrešljivem in dragocenem področju našega skupnega dela o katerem bomo govorili danes. Letos poleti, smo vsi navijali najprej za Pogačarja dvakrat, potem za Rogliča, spet za Pogačarja. Bili smo enotni, kaj hočem reči, kadar imamo Slovenke in Slovenci skupen cilj in mu sledimo enotno, potem ga tudi dosežemo, zato si za uvodno misel sposojam misel, uvodnika v zadnji številki Veterana: Bodimo enotni v vsem, kar počnemo. Moja dosedanja naloga je bila skrbeti za usklajenost, podporo veliki poslanski skupini. Hvala kolegicam in kolegom za spoštovanje, opravljeno delo in pa zaupanje. Zdaj je pa naša skupna naloga, vseh nas v tej dvorani, da skrbimo za dva milijona ljudi, da ta država, ki smo si jo težko priborili, ostane suverena, samostojna, pokončna in pa enotna. Ni treba daleč nazaj, letos je Maistrovo leto pomembna zgodba, enotni smo uspeli leta 1990 in 91, uspel je general Maister leta 1918 s puško, z orožjem v roki, za njim pa je bil narod in pa 4 tisoč mobilizirank in mobilizirancev.

Ko se človek v mojih letih, ko začneš siviti, predstavi, bi vam omenil nekaj mogoče zame osebno najpomembnejših mejnikov: rojen leta 1960, magister veterine 22 let, terenski veterinar 16 let, župan, trikrat vaš kolega v Državnem zboru. Odnos do obrambe mi je kot veteranov vojne za Slovenijo, nisem bil vojak, bil sem pa v štabu Civilne zaščite, kjer sem opravljal naloge terenskega veterinarja in skrbel za pač rezervni načrt v primeru, da bi bila vojna drugačna ali pa daljša. Sem tista generacija, ki se je v šoli učila obrambe in zaščite. Bil sem kot študent prvega letnika veterine na predvojaškem taboru v Tolminu, kasneje, po opravljeni diplomi, vojak Jugoslovanske ljudske armade najprej v Delnicah, nato pa, bi rekel brez čina, vojaški upravnik Samooskrbne vojne ekonomije Petrovija pri Umagu. Z ljudmi rad delam že celo življenje, nisem bil niti polnoleten, ko sem prevzemal naloge v društvih, kot prostovoljec, jih kasneje tudi vodil v politiki, prehodil vso pot od občinskega, od svetnika krajevne skupnosti, predsednika krajevne skupnosti, občinskega svetnika, župana in še kaj. Ponosen sem tudi na to, da sem v prvem letu mojega županovanja stopil z roko v roki med gasilke in gasilce, opravil tečaj za prostovoljnega gasilca, v kakšnem letu ali dveh dobim značko za 20 let udejstvovanja, dragoceno in potrebno, kajti vseh 16 let županovanja so me spremljali izzivi s področja zaščite in pa reševanja. Gorska, hribovita, plazovita občina niti v enem letu ni bila brez kakšne take ali pa drugačne naravne nesreče, žal. Lahko bi rekel, da maturo in pa diplomo sem pa opravil po poplavah v letu 2007 v Železnikih, ki so prizadele tudi Tržič in pa potem v letu 2018, ko je bilo 30. oktobra v relativno veliki občini tretjino občine hudo prizadete v poplavah, ki so povsem uničile tri doline. V dveh, treh letih smo izvedli eno najbolj popolnih sanacij, ki nam je še danes vsem skupaj v skupno dobro in pa ponos.

Danes smo v tem, da se pogovorimo, kako gremo skupaj naprej na področju obrambne politike, na področju zaščite in reševanja. Izkoriščam uvodni trenutek in se zahvaljujem ministru, bivšemu gospodu Marjanu Šarcu, predsedniku Vlade Robertu Golobu v funkciji ministra in pa obema državnima sekretarjema, doktor Damirju Črnčecu in pa Rudiju Medvedu za delo, ki so ga opravili. Radi rečemo, da za nekoga, ki ne ve kam, je vsaka pot prava, ampak s tole knjižico, zbirko štirih strateških dokumentov, Slovenke in Slovenci vemo kam. Podprta je bila tudi široko podporo vse resolucije, vsi programi, ki so naša smer, in sicer resolucija o strategiji nacionalne varnosti v Sloveniji, splošni dolgoročni program razvoja in pa opremljanja Slovenske vojske do 2040 in pa tudi srednjeročni obrambni program 2023-2028 in pa obrambna strategija Slovenije. Temu ste brez glasu proti včeraj dali še en pomemben dokument, resolucijo strateško načrtovanje kam želimo priti na področju zaščite in pa reševanja. Vesel in ponosen sem bil včerajšnje debate, gremo v pravo smer, da stvari ki so dobre, delujejo, v vsi skupaj v javno dobro, še nadgradimo. Smo v drugi polovici mandata in ni veliko področij za katera bi lahko dejal, da je koalicijska pogodba večinsko do tega trenutka že realizirana, pomembno sporočilo.

Če pogledamo, bi rekel, tiste bistvene zadeve, ki so bile opravljene v tem mandatu. Pa da ne bomo predolgi, gremo samo na tiste najpomembnejše, najbolj bistvene, strateške dokumente sem vam že omenil. Najpomembnejše je, da smo v tej državi povečali obrambne izdatke. Slovenija je po referendumu v letu 2003 ob 66 odstotni podpori od leta 2004 članica zavezništva. Dragoceno in pomembno. Dolga leta zaradi takih ali drugačnih razlogov nismo izpolnjevali zavez, dogovora, stiska roke na formalni ravni, ki smo ga takrat dali. In na tem področju je bil zdaj narejen velik korak naprej. Proračun ministrstva je ambiciozno zastavljen. V letih, ki sta za nami, so se povečali, povečala vlaganja v obrambne izdatke iz nekaj milijonov v letu 2016, ko smo za te izdatke najnujnejše za opremo Slovenske vojske namenili dobre tri milijone, smo prišli na 250 milijonov evrov. Nadaljevali smo ukrepi za krepitev zmogljivosti Slovenske vojske in seveda, vojak mora biti samozavesten, izobražen. Tak pa je, če je dobro, če je v dobri psihofizični kondiciji in pa tudi opremljen. Zato je bila ključna zgodba teh dveh let in mora biti cilj tudi za naprej modernizacija Slovenske vojske na področju opreme, na področju znanja in seveda tudi na področju kadrov. Tako so bile v teh letih nabavljena lahka oklepna vozila Oshkosh, taktično transportno letalo prvi Spartan Martin Krpan, drugi Edvard Rusjan prihaja do konca leta ali pa v začetku naslednjega, poskrbelo se je za opremo, radijske naprave, pehotno oborožitev in še kaj. Pomembna zgodba je tudi, da smo v sosednji državi, članici Evropske unije, naročili tudi šest helikopterjev velike zmogljivosti, avgusta bo znatno okrepila potrebe, ki jih imamo na področju obrambe, pa želim si, da še bolj tiste, ki jih imamo na področju zaščite in pa reševanja. Vojna žal, ki nam je blizu, mogoče če pogledate na zemljevid, Slovenija, diagonala po Madžarski, Ukrajina, eno državo od nas je ukrajinska vojna, in zato so seveda te krepitve pomembne. Slovenija je v tem obdobju razvila tudi brezpilotne letalnike slovenskega proizvajalca C-Astral, ki je bil leta poprej tudi sofinanciran s strani naše države, to se pravi, stavimo na slovensko, domače znanje in plod tega znanja je tudi izvoz prvih teh brezpilotnikov v Črno goro. V okviru dodatne opremljenosti tudi 40 velikih taktičnih tovornih vozil, cisterne in tako naprej. V sodobni obliki obrambe, kadar govorimo o Slovenski vojski o vseh nalogah, mislim na obrambno politiko ali pa, kot zdaj sodobneje rečemo tudi odvračalno, so pomembne tudi inovacije, znanje, razvoj, sodelovanje z gospodarstvom, multiplikativni učinki in še kaj. Slovenija si je utrdila tudi zavezništvo in mesto v svetovni družini med 32. članicami Zveze Nato znotraj Evropske unije in ima dobre, korektne, prijateljske odnose z vsemi slovenskimi sosedami in sosedi. Posebno področje, na katerem imamo spodbudne novice, je seveda moštvo Slovenske vojske, dolga leta smo imeli težav, ni jih in ne bo jih še konec, to mora biti eden naših skupnih ciljev, ampak spodbudna je novica, da se je v lanskem letu v Slovenski vojski zaposlilo 325 pripadnic in pripadnikov obeh spolov. V Slovenski vojski se dobro skrbi, ampak to mora biti naša permanentna naloga, tudi za pogodbeno sestavo, predvsem pa, da je obramba, služenje domovini nekaj svetega. To zavedanje moramo širiti skupaj z domoljubjem tudi med tiste v vrtcih, osnovnih šolah in potem bomo zagotovo strukture popolnili. Ministrstvo za obrambo ima dva pomembna resorja, tako kot ima vsako srce dva prekata. Eden je seveda obrambni, tam je stroka, general podpolkovnik Robert Glavaš, ga vodi pogumno, srčno in pa strokovno. Drugi del te zgodbe je pa zaščita in reševanje, v kateri sodelujemo državljanke in državljani kot prostovoljke in prostovoljci. Zato to s tega mesta bi rekel, res iskren poklon, zahvala slovenskim gasilkam in gasilcem, 1300 društev, več kot 150 tisoč članic in članov okrog 50 tisoč operativcev, skupaj z Gorsko reševalno službo, Jamarsko službo, potapljaško, kinologi in ostalimi manj številčnimi, a zato nič manj dragocenimi specialnostmi skrbi zato, da v trenutku nesreče nihče ne ostane sam. Tako je bilo na preizkušnji požaru na Krasu leta 2023, tako je bilo avgusta lansko leto, v praktično na tretjini Slovenije imamo ljudi, ki znajo priskočiti na pomoč. To delajo ne za plačilo, ampak zato, ker smatrajo to kot poslanstvo, kot dolžnost in vse te strukture morajo biti odlično opremljene. Zato je seveda posledica in pa izkušnja požarov na Krasu, dodatno opremljene, štiri lahka letala Spartan so letos številnim gasilkam in gasilcem prihranili, da bi se požari bolj razvili, prihranili so jim naporno pot v strmine Komarče, mukotrpno pot po slovenskem Krasu in še kje. In tisto, kar je dragoceno, Slovenke in Slovenci smo v vseh nesrečah bili deležni pomoči mednarodne od zunaj in zdaj smo na določenih področjih že tako opremljen, da to pomoč lahko vračamo. Naši fantje in dekleta so bili letos v Makedoniji. Razmišlja se o tem, da bo treba pomagati tudi v Grčiji in še kam. Poleg tega seveda tudi zmogljive črpalke, pa seveda koši, kot smo že rekli, tudi opremljene dodatne helikopterske flote, predvsem pa velik vložek v zaščitno opremo za sile zaščite in reševanja, 40 novih vozil, ki bodo na razpolago vsem prizadetim občinam v Sloveniji, 140 nadgradenj različnih tipov, začela se je zasnova kar nekaj centrov civilne zaščite po Sloveniji in še bi lahko naštevali. Tudi ko so bile na Koroškem, v Savinjski dolini in še kje poplave, so bili najprej tam pri evakuacijah naši helikopterji, za njimi vojska v škornjih z lopato v roki, s tolažbo, spodbudno besedo za ljudi, potem pa z opremo, pontonskimi mostovi, mednarodno udeležbo in še čem.

Posledice in pa izkušnje teh velikih intervencij smo prelili tudi v dejanja s posebnimi zakoni, z nadomeščanjem gasilske opreme, z refundacijami in s takimi zakoni, ki smo ga vsi v parlamentu vsi enotno in soglasno podprli, da se je gasilcem davek za dodano vrednost za nakup ključne opreme in pa vozil zmanjšal 17,5 na 5 odstotkov.

Čas hitro teče, če bo volja in pa želja bomo o preteklih stvareh še govorili. Gremo na nekaj ključnih ciljev do konca mandata, ker smo zakonodajno telo čaka na sprejetje novele Zakona o kritični infrastrukturi. Zakon je pripravljen v osnovi in v osnutku včeraj sprejeta resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami potem pri Civilni zaščiti in gasilstvo, pridobivanje evropskih sredstev, črpanje sredstev in izvedba projektov v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Veliko dela nas čaka na področju usposabljanja, tudi naše lastne še okrepljene ekipe za namenska letala za gašenje požarov in pa seveda krepko sodelovanje z vsemi sosedi. V Slovenski vojski si v skladu s smernicami in strategijami želimo več kot 250 zaposlitev vsako leto.

Drug cilj mora biti, da na postopno prostovoljno in pa pogodbeno služenje vojaškega roka napotimo še več naših državljank in državljanov. Kader v Slovenski vojski se relativno hitro zori, zato moramo izbrati politike, da njihovo bogato znanje in izkušnje še zadržimo, zato morajo biti pogoji dobri in pa seveda, znati moramo s patriotizmom navdušiti mlade, zatorej ustrezna štipendijska politika. Velika zgodba, ki zmeraj, kar je prav in normalno, sproža polemike in debate, so tudi investicije v Slovensko vojsko. Motiviran, izobražen, dobro opremljen in zaščiten vojak je tisti, ki lahko ubrani našo domovino. Ko so bile v preteklosti debate do vozil 8×8 takih ali pa drugačnih izvedb, smo se mogoče vedno preveč delili, ampak gospe in gospodje, vojak ni miličnik, da se vozi z marico, s kombijem, avtobusom, mora biti zaščiten, zato rabimo lahke in težje vozila za prevoz moštva, predvsem pa za to, da bodo naše vojakinje in vojaki varni in zaščiteni, in pa seveda, da bodo premagljivi, mobilni in pa in pa hitri. Slovenska ladja Triglav se ta trenutek še nadgrajuje v ladjedelnici v tujini, ampak ko pride nazaj, jo bo v Ankaranu ob naši vojašnici, tako kot ladjo Ankaran čakal sodoben pontonski prevoz. Helikopterje in letala smo že že omenili, posodabljati je treba tekoče tudi orožje za izključno obrambne namene, povečati zaloge streliva in se dodatno opremiti. Naj vas spomnim, ni tako dolgo nazaj, pri Zagrebu je strmoglavil brezpilotnik, na srečo prazen, in za to Slovenija potrebuje protiletalske enote, in vse to je v programu nabav, naj bi bile enakomerno razporejene po vsej državi, seveda ena tudi na jugu, za zaščito letališča v Cerkljah in pa nuklearne elektrarne. Potem pa seveda rabimo za obrambo našega moštva v oklepnikih tudi protioklepni raketni sistem. Še enkrat poudarjam, ne za napad, za obrambo. V boljšem stanju moramo še nadgraditi slovenske vojašnice, poskrbeti tudi za kibernetsko varnost danes več škode, da je, tudi večjo žrtev povzroči kibernetsko vojskovanje. Gre za kombinacijo računalniškega znanja, kdaj tudi hekerskega, v kombinaciji s sodobno tehniko, ki jo na nek način najbolj poosebljajo brezpilotniki. Tu pri teh velikih investicijah v Slovensko vojsko pa moramo enako težo, enako debato, odprt dialog v tej družbi nameniti tudi tako imenovani dvojni rabi. Kaj bomo od teh denarjev, sredstev, ki niso majhna, namenili tudi za potrebe, ki so civilne in pa seveda tudi lahko obrambne narave. To področje je lahko izjemno pestro in pa široko. Vesel sem bil kakšnih 14 dni nazaj novice, da bomo s temi sredstvi investirali v tretji trak bolnice Držaja v Ljubljani. 160 postelj v primeru izzivov za vojaške v vseh drugih obdobjih, ki jih naj bo največ ali pa vsa, pa seveda v civilne namene, vzpostavljeno sodelovanje s Kliničnim centrom, potem Ljubljana že dobiva tudi sodoben center za kibernetsko varnost. Kakšna pa je lahko še ta druga, dvojna raba? Lahko vlagamo v ohranjanje vodnih virov, lahko vlagamo v varovanje ekosistemov, civilno infrastrukturo, zdravstvo, prehrana, energetiko prehranska samooskrba. Nekaterim se bo zdelo smešno, ampak številne zelo razvite vojske po svetu imajo tudi samooskrbo na področju živinoreje, recimo v Angliji tudi na področju čebelarstva, vlaganja pristane, letališča, ponekod celo v vetrno energijo, vetrne elektrarne. Razmisliti je treba tudi, kaj lahko naredimo na dragocenem prometno infrastrukturnem kraku od Kopra proti Hodošu. Čas je, da se vprašamo, zakaj imamo Slovenke in Slovenci enosmerno električno omrežje na železnicah. Lahko se ga naredi kot dvojna raba, tudi seveda izmenično, ki ima številne prednosti in pa prihranke. Naša strateška naložba je Luka Koper in pa seveda stalna vlaganja v raziskave in razvoj. Pohvalno se sredstva večajo in pa krepko sodelovanje s slovenskim gospodarstvom. Izvoz slovenskega gospodarstva raste, napreduje, ampak zagotovo zmoremo, znamo in bomo zmogli še več. To so, bi rekel tista pomembna zgodba, ne smemo pa pozabiti tudi na stanovanja, zato seveda se zavzemam za to, da ima vojska slovenska, ima ministrstvo 800 stanovanj, želim si, da so v dobri kondiciji, dobro urejena in pa seveda, da mogoče njihov fond zagotovo ne želimo zmanjšati, lahko ga pa celo povečamo. Mislim, da so to tiste glavne usmeritve in pa naloge.

V tej predstavitvi sem vam vzel pol ure časa, ne želim dolgoveziti. Rad bi pa slišal vaša mnenja, vaše izzive, predloge, pobude zato, da smo vsi skupaj močnejši. Zato predsednik, počasi zaključujem z uvodno predstavitvijo, še enkrat pa poudarim ključne zgodbe, torej modernizacija Slovenske vojske, boljša opremljenost, velik močan poudarek na dvojno rabo, to se pravi tisto, kar služi ne samo obrambnim namenom, ampak tudi ljudem v vsakdanjem življenju. Nadgradnja sistema zaščite in reševanja, boljše opremljanje, še dopolnitev zakonskih predlogov, še več sredstev za znanost, razvoj, boljše sodelovanje z gospodarstvom in pa seveda oprema osrednje in pa izvidniške bataljonske bojne skupine. Smo v času zahtevnih geopolitičnih razmer, nekaj desetletij sem že na svetu, takih se ne spominjam. Zadovoljen sem, da na napad Irana na Izrael ni bilo takega odgovora, ki bi prilil olja na ogenj. Zadovoljen sem, da sodobni sistemi za prestrezanje raket delujejo in so delovali, s tem so bili pred 200 raketnimi izstrelki zaščiteni, zavarovani in pa rešeni številni civilisti. Ni in ne more nam biti v ponos, nam kot svetu tisto kar se dogaja v Izraelu in v okolici, niti v Sudanu, še manj v Ukrajini. Največja žrtev teh tragedij interesov niso vojaki, največja žrtev so ženske, nedolžni otroci in civilisti, in vsem tem je treba nameniti veliko pozornost, prekiniti spopade, se usesti za mizo, pogajati, spustiti izraelske talce, prenehati s spopadi, enako pa velja tudi za Ukrajino. Ukrajina je v tej vojni žrtev. Ve se, kdo je prižgal smodnik, ve se, kdo je vrgel v prvo bombo in Ukrajino je treba braniti. Težko bo ubraniti vse te zgodbe samo z orožjem, ki je nujno, zato tudi poziv z vseh strani, prekiniti spopade, se usesti za mizo in zadeve urediti, kajti živimo v najbolj varnem delu sveta, ki je bilo desetletja in desetletja brez vojn. Slovenija je po statistikah ena izmed petih do desetih najbolj varnih držav na svetu, glejte kakšen privilegij imamo. Potrudimo se, da državo, ki smo jo dobili od dedov, varno, razvito, enotno in solidarno prepustimo tudi našim vnukom. Hvala lepa.