Hvala za besedo. Zoran Kus je moje ime, v imenu Umanotere.
Spoštovana gospa predsednica, poslanke in poslanci in vsi ostali prisotni! V razpravi je Odlok o referendumu o podpori izvedbe projekta Jek 2, datum 24. 11. 2024. Danes smo 2. 10., torej je pred nami zgolj še nekaj tednov. Toda stroškovnih izračunov za dva alternativna, kombinirana scenarija energetskega prehoda nimamo. Nimamo izračunov oportunitetnih stroškov, kot jih narekuje NEPN, Nacionalni energetski in podnebni načrt, da bi se lahko ljudje na referendumu informirano in racionalno odločali za informiranje, racionalno odločanje na referendumu. Predlagam premaknitev datuma glasovanja zgolj za 6 do 12 mesecev. Kaj bi lahko izgubili v tem letu? Dobro bi bilo slišati vsaj en racionalni argument proti, imamo pa na mizi zgolj nekaj preliminarnih stroškovnih izračunov za Jek 2 s strani GEN energije, ki pa žal temeljijo na močno prirejenih in podcenjenih postavkah, zato so napačni. Zgodba s Teš 6 se, kot kaže, ponavlja. Takšni podatki, kot jih imamo na mizi s strani GEN energije so žal podcenjeni, kot sem rekel. Zato k informirani, še manj pa k racionalni odločitvi na referendumu ne prispevajo. Namreč, razlike med stroškovnimi izračuni GEN energije in pa med izračuni na osnovi neodvisnih mednarodnih analiz, študij in referenc so zelo veliki, so ogromni. Podal bom zgolj nekaj teh številk, če smem, da bi s tem argumentiral, zakaj predlagam, da je dovolj 6 do 12. Mesecev. Namreč, pred nedavnim je bila javnosti predstavljena zelo pomembna nova strategija Evropske komisije o prihodnosti evropske konkurenčnosti oziroma tako imenovano poročilo Maria Draghija. Ta v poglavju Energija opozarja na pasti zelo visokih cen elektrike iz novih jedrskih elektrarn in navaja, da so se cene elektrike iz novih jedrskih elektrarn v dobrem zadnjem desetletju povečali iz 123 evrov na megavatno uro v letu 2009. Na 180 evrov na megavatno uro v letu 2023. To je ogromna seveda številka. Na drugi strani pa imamo mednarodne neodvisne analize in študije, ki pravijo, da je trenutna svetovna stroškovna cena iz obnovljivih virov energije, predvsem sončne energije, danes 40 evrov na megavatno uro in se bo, zaradi eksponentnega razmaha in pa, zaradi inovacij, ki se dogajajo na tem področju do leta 2030 ta cena znižala pod 20 evrov na megavatno uro. Torej, razlika med 180 in 20 je ogromna. Dodatno pa seveda je tudi znan podatek, da so mejni stroški energije, torej proizvodnja vsake dodatne enote iz že obstoječih jedrskih elektrarn 35 dolarjev in več v primerjavi z mejnimi stroški sončne, vetrne energije, ki je danes zgolj pet do deset, je to spet ogromna razlika, kar pomeni, da se pravzaprav nekonkurenčnost že obstoječe jedrske elektrarne bliža. Najverjetneje se bo stroškovna cena elektrike nad 35 evrov na megavatno uro v sedanji jedrski elektrarni zaradi trenda padanja mejnih stroškov elektrike iz sončnih elektrarn že pokazala kot izguba, že takoj po letu 2030. To se pravi lahko že pričakujemo, da ob nadaljevanju sedanjih trendov padanja tudi mejnih stroškov proizvodnje sončne energije iz sončnih elektrarn, da bo po letu 2030 že poslovala tudi sedanja jedrska elektrarna Krško z izgubo. Torej, jedrska energija iz novih jedrskih elektrarn je najdražja med vsemi viri energije in ta razlika se iz leta v leto celo povečuje. Če zgolj navedem nekaj podatkov, ki jih imamo na mizi, kot sem že rekel. Izračuni GEN energije kažejo, da naj bi jedrska, nova jedrska elektrarna stala, da naj bi bil torej strošek investicije med 9 in 15 milijard evrov za tisoč in pa za 1600 megavatno elektrarno, v to je vključeno tudi, približno 1,8 zaokroženo dve milijardi za ostale potresne, protipoplavne infrastrukturne ureditve in tako naprej. Če pa vzamemo neodvisne reference in stroškovne izračune po mednarodnih referencah pa bi tak strošek investicije bil med 12 in 20 milijardami evrov. To se pravi, da so stroški kapitala brez obresti že tako visoki, da pridemo na tako visoke številke. Skratka, GEN energija stroške investicije preko noči, torej stroške brez obresti, podcenjuje za približno 40 odstotkov. 40 odstotkov je treba prišteti, da dobimo realne stroške investicije nove Jedrske elektrarne Krško. Če pa dodamo še stroške ceno kapitala, strošek kapitala pa pridemo preko 20 milijard za malo jedrsko elektrarno in še mnogo več za veliko jedrsko elektrarno. Sicer pa to niti ni presenečenje, ker tudi GEN energija v svojem dokumentu Ekonomika Jek 2 iz maja letošnjega leta sama na strani tri v enem grafu, sicer ne preveč eksplicitno, sama piše, da bo strošek investicije majhne jedrske elektrarne okrog 19 milijard evrov. Ni velika razlika. To se pravi, da že sami v svojem dokumentu to številko tako ali tako navajajo. GEN energija tudi navaja, da bi za stroške financiranja morali uporabiti relativno zelo nizke stroške financiranja, ki jih uporabljamo preko kazalca uravnotežene povprečne cene financiranja. WAG se imenuje ta kazalec. To je običajna praksa. Toda GEN energija predlaga, da bi ta cena bila okrog 2 odstotka, 3 odstotke, štiri. Takšni odstotki za visoko tvegano jedrsko industrijo v zahodnih državah ne obstajajo. Žal ne obstajajo. Za visoko tvegane infrastrukturne objekte, kot so jedrski reaktorji, je v zahodnih državah strošek financiranja, torej tako imenovani WAG, med 5 in 7 odstotkov, v nekaterih državah celo med 6 in 8 odstotki. Tudi OECD za države članice OECD predlaga, da bi ta odstotek bil minimalno med 5 in 6 odstotki. Namreč, zelo pomembno je, da uporabljamo pravilne stroške financiranja, ker so seveda stroški zaradi tega bistveno večji in zelo pomembno je seveda, da se tudi vprašamo kaj takšnih 20 milijard, približno zaokroženo 20 milijard, pomeni v bruto domačem proizvodu. V Sloveniji bi to pomenilo okrog 30 odstotkov v bruto domačem proizvodu. Seveda je dosti manjše tveganje, če se pogovarjamo o takšni investiciji v Združenem kraljestvu ali Franciji, kjer je to komaj pol odstotka bruto domačega proizvoda ali na Poljskem, kjer je to samo 2 odstotka BDP-ja, ali na Češkem 6 odstotkov BDP-ja, v Sloveniji bi to bilo 30 odstotkov BDP-ja.
Zato seveda zaradi tako nizkih predlaganih stroškov financiranja dobi GEN energija strošek ceno elektrike, torej stroškovno ceno elektrike, dolgoročno strokovno ceno elektrike ali v s kazalcem LCOE(?). Ne bom razlagal zdaj kaj zdaj to pomeni, tisti, ki veste, to poznate. Meni, da bi bila cena pod 100 evrov na megavatno uro. To seveda ni zaradi tega, ker je podcenjen, ker je pod, ker so podcenjeni bili ti tako imenovani stroški financiranja. Pri realnih stroških financiranja, torej že pri, pri stroških pet ali šest bi realni, bi realna stroškovna cena elektrike iz nove jedrske elektrarne bila najmanj 125 do 150 evrov na megavatno uro, pri 7 ali 8 odstotkih pa 175 ali 200.
Ne bom se na dolgo zadrževal več pri teh številkah, ampak o teh številkah 125 evrov na megavatno uro več, je lepo govoril že pred meseci…