Karel Lipič, Zveze ekoloških gibanj Slovenije.

Mi delujemo na področju jedrske varnosti že 33 let, imamo status društva v javnem interesu in pa tri pomembne statuse, da lahko povem o čem govorim. Namreč s strani Ministrstva za okolje in prostor imamo status stranskega udeleženca v javnem interesu za pripravo PVO za gradnjo odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke, suhega skladišča za visoko radioaktivne odpadke, tu smo edini, in pa za podaljšanje obratovalne dobe NEK do leta 2043. Prav tako imamo tudi status pri Nacionalnem energetskem podnebnem načrtu.

Mi smo v tem času 33 let podali ogromno strokovnih pripomb, tako resorna ministrstva, Vlado, in pa seveda tudi Državni zbor in Državni svet. Večina teh dokumentov imate, lahko vidimo, ker imam samo 5 minut časa za razpravo na www.zeg.si pod novice, in tam se vam za zadnjih deset let odprejo vse informacije.

Zdaj pa konkretno k temi, ki je danes nekako zelo ozko usmerjena. Namreč, večji del strokovne javnosti, civilne družbe zahteva preklic te odločitve in pa seveda, mi ne podpiramo gradnje drugega bloka nuklearke. Če lahko grem konkretno na referendumsko vprašanje, mislim, da je postavljeno nestrokovno in nepošteno, nezakonito in neustavno, saj ne dopušča odgovora ne. Namreč, če bi volivci odgovorili z ne, bi to pomenilo, da še nadalje podpirajo rabo fosilnih goriv in s tem poglabljanje podnebne okoljske krize. Še huje, z odgovorom ne bi volivcem jih postaviti v položaj, da preložijo podnebne okoljske probleme naslednjim generacijam. No, in če iz tega izhajamo, javnost še nima nobenih preverjenih podatkov o možnosti dolgoročne rabe jedrske energije, tako ekonomske in druge strokovne analize, nima verodostojnih podatkov o ceni jedrske elektrarne. Namreč, tu varirajo cene, ta trenutek uradno sicer med 9 do 16 milijard, ampak tu takoj naletimo na to, ali bomo gradili 1000, 1100, 1600, 2400 megavatno in ali bosta to celo dve nuklearki in tako naprej. Najmanj pa ne vemo, kdo nam bo to tehnologijo prodal. Pogovarjamo se od Južne Koreje naprej, pa tu takoj naletimo na Američane češki primer, pol seveda preko ZDA Westinhouse, ki nas drži v šahu politično preko Francije, propadla investicija, tudi francoskih nukleark in primer iz Finske, ko se je stvar podražila iz 10 milijard na 30 in še bi lahko našteval. Tu je vrsto neznanih stvari in tudi odgovorov. Mi smo imeli v tem času, v zadnjih dveh letih nešteto razgovorov tako na Gen energiji, ta je bil s 60 postavljenimi vprašanji 19. 9. prejšnji mesec in od 60 vprašanj smo dobili nekaj odgovorov, večina pa sploh ni bilo do danes pisnih odgovorov, ki smo tudi pisne odgovore zahtevali. Prav tako smo pol odgovorov dobili na posvetu, ko je predsednik Vlade obiskal nuklearko po svetu, ki je bila v Krškem, nismo prišli do besede in večino odgovorov nismo dobili, le od nekaterih. Tako da, ko želimo imeti te podatke verodostojne, kot je gospod Levičar povedal, od investitorja, pravzaprav pol podatkov manjka ali pa še več in še marsikatere od teh stvari ne držijo. Iz naše 30-letne zgodovine lahko to potrdimo, ker to stalno spremljamo.

In če grem naprej, prav tako nimamo podatkov primernosti ne jedrske izbire, da bi lahko izbirali scenarij OVE in pa scenarij OVE plus JEK. Nasprotniki gradnje nove jedrske energije so brez finančnih sredstev in imajo medijsko cenzuro. Tu pa moram povedati, da smo dejansko v položaju, ko nevladne organizacije in tisti, ki pač imamo drugačno mnenje, smo v popolni medijski blokadi. Bom kar direkten, v Delo je dobesedno nemogoče priti. Je članek plačan članek, je celostranski oglas, se želiš z argumenti oglasiti in totalna blokada. Isto velja za RTV Slovenijo, radio in televizijo, za POP TV, malo več sreče imamo pa odprtosti pri Dnevniku, Večeru in pa predvsem Mladini. Mislim, da bi tu morala država s svojim vplivom, predvsem pa inštitucije, ki delajo na področju novinarstva, stvar odpreti, ker prehajamo v fazo, ko bi začela tudi pred referendumska kampanja in tu smo popolnoma odrezane. Promoviranje jedrske energije je na drugi strani pa pomanjkanje dialoga. In pri tem dialogu pa moram reči, da smo dejansko zelo enostranski. Na eni strani imamo politične stranke, razen seveda Levice, imamo del nevladnih organizacij, ki z argumenti stvari postavlja vprašanje, od Zveze ekoloških gibanj, Greenpeace, Umanotere, ki so danes tu prisotni, Alpe Adria in pa Fokusa pol pa interesantno, nimamo pa političnih strank, ki bi morale si prizadevati tako kot v Evropi, predvsem Zeleni Slovenije, ki so izginili s površja pod tem vprašanjem. Tu ni Vesne, stranke, ki s svojim predsednikom je v Evropskem parlamentu in podpira jedrsko in seveda, kolikor jaz vem, so se vsi Zeleni v Evropi vedno bili proti jedrski. To se od primera Nemčije, pa tudi Avstrije in tako naprej, ampak to se zdaj pozna skozi te stvari. In končujem pravzaprav s tem, da je ogromno za povedati, ogromno je odprtih vprašanj, kot je seizmika, potresna varnost. Pri obeh odlagališčih smo aktivno sodelovali in zahtevali, sem vesel, da je zgrajeno skladišče za visoko radioaktivne odpadke. Tudi trikrat sem bil lansko leto prisoten v nuklearki in zadovoljen z gradnjo Kostaka. Seveda, na drugi strani pa imamo odlagališče za srednje in nizke radioaktivne odpadke, ki pravzaprav šele letos je položil temeljni kamen namesto pred 20 leti. In problem, ki ga mi opozarjamo, da je odlagališče planirano podzemno namesto nadzemno: Ne bom šel v detajle, ker bom porabil svoj čas, vendar to so problemi, ki bi jih morali strokovno obravnavati, ne pa politično, ker bodo imeli seveda tudi svoj vpliv.

No, in ko govorim že o jedrski varnosti, je slabo zagotovljena. V zadnjih 20 letih je bilo opaženo slabo delo Urada za jedrsko varnost, tudi agencije za radioaktivne odpadke, predvsem nekaterih vodstev, ki se niso odzvali na možnost nesreč, evakuacije, ni bilo podeljenih jodovih tablet, prebivalstvo, in še in še bi lahko našteval. Pregled vladnega falcona nad nuklearko, ki je prepovedan, je bil in smo na to opozarjali. Merilne naprave odpovedo in še in še.

Končujem pa s tem, da tudi ko govorimo o datumih pa o vsebini, ne smemo pa pozabiti še na eno nevarnost, na katero resno opozarjamo - neposredna bližina vojaškega letališča Cerklje. Tu gre za Nato letališče. In dokler mi imamo pilatose in helikopterje, še gre, ampak v okviru vojnih razmer, ki se znajo zgoditi, ko pride enkrat F-16 na to letališče, smo tarča tudi lahko tisti, ki bodo napadli to letališče, in jedrska varnost, tako civilno in vojaških avionov je problematična in nas nikakor ne razrešuje, da imamo odgovore, češ, saj imamo debel obod in da ne bo se nič zgodilo. In še ena stvar, ki smo jo tudi javno opozorili, GEN energijo, gre za to, da je se postavljata dva hladilna stolpa in noben ni krajanom povedal, da ta dva hladilna stolpa imata za dva bazena vode in se bo spremenila mikroklima na tem območju in to bo tudi vplivalo na Krško, pa tudi na okolico.

To so vse stvari, na katere bi morali dobiti pred referendumom že odgovore. In jaz si samo želim, da v tem mesecu pa pol, da bomo enakovredno lahko izenačili te strokovne argumente in da bomo lahko enakopravno sodelovali. Finančno pa seveda izgleda tako, da je porabljenih že v 3 letih 20 milijonov evrov, na drugi strani pa mi niti enega evra nismo dobili, da bi te argumente javnosti predstavili. Hvala.