Dober dan, lepo pozdravljeni!

(Helena Jenko, Računsko sodišče.)

Spoštovani gospod predsednik, spoštovana članica, gospa članica in člani komisije!

Najlepša hvala vseeno za besedo.

Uvodoma bi želela povedati to, kar ste že omenili, se pravi, da smo to izplačilo nagrade nagrajenki Prešernovega sklada preverjali v okviru revizije predloga zaključnega računa državnega proračuna za leto 2023. Da smo to preveritev izvedli, ker smo prejeli pobudo vaše komisije, se pravi Komisije za nadzor javnih financ, da, v kateri ste predlagali, da naj Računsko sodišče izvede revizijo poslovanja Ministrstva za kulturo pri izvedbi nakazila denarne nagrade za Prešernovo nagrado za leto 2000 in ker mora Računsko sodišče v skladu z Zakonom o Računskem sodišču ustrezno upoštevati vaše predloge, smo to revizijo tudi izvedli oziroma vključili v revizijo zaključnega računa proračuna. Revizorji Računskega sodišča so vso dokumentacijo skrbno proučili, pregledali mnenja različnih pravnih strokovnjakov in pravne podlage proučili iz več različnih vidikov.

Mislim, da je zapis v izdanem revizijskem poročilu dovolj jasen in sicer, kot ste ga že prej tudi citirali, ko smo proučili tako Obligacijski zakonik, kot tudi javno finančne predpise, v teh predpisih ne najdemo pravne podlage za to, da bi ministrstvo obveznost, potem, ko se je nagrajenka pred več kot 20 leti odpovedala, moralo poravnati. V javnih finančnih predpisih pa se sredstva proračuna lahko uporabljajo le za namene, ki so nujni za izvajanje nalog države, če so za to izpolnjeni pogoji v veljavnih predpisih.

Kot izhaja tudi že iz razkritja, takrat veljavni Zakon o Prešernovi nagradi situacije za tovrstne primere ni izrecno urejal in v poročilu smo zato zapisali tudi to, očitek, da ravnanje ministrstva, se pravi, izplačilo teh 8 tisoč 346 evrov, da je v nasprotju s tretjim odstavkom 2. člena Zakona o javnih financah, torej, da je treba pri pripravi in izvrševanju proračuna spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti.

Glede na to, kar je omenila gospa ministrica, da v poročilu nismo navedli popravljalnega ukrepa. Računsko sodišče popravljalne ukrepe v poročilu navaja takrat, kadar v reviziji ugotovimo neko nepravilnost, ki je revidiranec med revizijo ni odpravil, pa da je ta ukrep možno izvesti v 90-dnevnem roku, kot ga predpisuje Zakon o Računskem sodišču. V tem konkretnem primeru smo ocenili, da zahteva za vračilo izplačane nagrade od nagrajenke, na podlagi preučitve relevantne sodne prakse smo ocenili, da bi bila uspešnost izterjave malo verjetna, zato ukrepa tudi nismo- relevantne sodne prakse, tako. Glede mnenja pa seveda moram povedati, da tudi ta konkretna nepravilnost na mnenje je vplivala na izrek našega mnenja, seveda pa gre za relativno majhen znesek v primerjavi z odhodki lansko letnega proračuna 15 milijard evrov, se pravi, da je bil vpliv te nepravilnosti na izrečeno mnenje manj pomemben. Nepravilnosti pa lahko vplivajo na izrečeno mnenje tudi po naravi ali kontekstu.

Toliko še z naše strani / nerazumljivo/ za pojasnila.