Najlepša hvala za uvod, s katerim se absolutno ne strinjam in seveda je namen te seje, da ponavljate točno to, kar ste že naredili na tej seji KNJF in seveda tudi nobenih nezakonitosti ni nobena institucija ugotovila, ne Računsko sodišče in ne KPK. Tako, da naj pojasnim. In glede na to, da so bili takrat že sprejeti sklepi, tudi današnja seja je seveda imela gradivo Računskega sodišča, ki jo je obravnavalo v okviru revizijskega poročila Računskega sodišča, in je tudi javno objavljeno in vsem dostopno. V gradivu za današnjo sejo. In na kar se vi nanašate pa ste seveda prikladno objavili le izsek revizijskega poročila, kar je popolnoma manipulativno in je iztrgano iz celotnega konteksta in revizijskega poročila. In še enkrat poudarjam, Računsko sodišče v revizijskem poročilu ministrstvo ni naložilo priprave niti odzivnega poročila s popravljalnimi ukrepi, niti ni izreklo priporočil v zvezi z izplačilom nagrade. In v tem revizijskem poročilu, v poglavju, kjer so navedeni kršitelji in pa kršitve predpisov poslovanja, Ministrstvo za kulturo v zvezi z izplačilom nagrade prav tako ni navedeno na nobeni točki. In seveda se sprašujem, kaj je potem pravzaprav namen te seje z izsekom Računskega sodišča, manipulativnem, ne, postavljenem v kontekst, obtožbami o nezakonitem ravnanju in seveda drugimi političnimi insinuacijami. Računsko sodišče je podalo mnenje, da nismo bili dolžni izplačati nagrade. Nismo bili dolžni izplačati nagrade, a to ne pomeni, da ni prav, da nekomu izplačamo nagrado, ki mu ni bila nikoli izplačani, a hkrati tudi ne odvzeta, sklep pa tudi ni bil nikoli preklican, tako da to ne pomeni, da je izplačilo na kakršen način napačno in pravna podlaga za izplačilo je tudi bila s tem podana. Prešernova nagrada je specifična nagrada, je najvišja nagrada na področju kulture v Republiki Sloveniji, podeljuje se za Prešernov dan, kulturni praznik, državni praznik in seveda kot taka, ki je velika čast za vsakega prejemnika in prejemnico, nima v zakonu tega, da bi jo lahko zavrnili, prav tako kot nimajo druge nagrade na tem nivoju, druge državne nagrade v drugih državah ali mednarodne nagrade te klavzule, kajti ne predvideva se to. Kadar pa se zavrne, in do tega je že prišlo, tudi v preteklosti, so prav tako kot ta konkretna, dobiteljica nagrade napisani na seznam dobitnikov nagrade in se jih kot take tudi vodi v evidenci Prešernovih nagrajencev Republike Slovenije. In umetnica je takrat zavrnila sprejem nagrade in do te zavrnitve je prišlo, ker je bila ob tem istočasno nagrada podeljena patru Marku Ivanu Rupniku, po neustaljenem načinu, kajti patra Rupnika ni predlagala strokovna komisija za vizualno umetnost, kajti strokovne komisije so tiste, ki v Prešernovem skladu in predlagajo potem, koga se, o kom se odločajo in takšen postopek je uveljavljen že desetletja. Prešernov sklad je vendarle institucija sama zase, ki uživa v Republiki Sloveniji tudi zelo velik ugled, ampak takrat so to edinkrat naredili mimo ustaljenih postopkov, ker so želeli konkretni osebi podeliti nagrado. Prav tako ni bila nagrada podeljena za življenjsko delo, čemur je Prešernova nagrada namenjena, ampak za eno samo delo, in to delo ni dostopno širši javnosti, kar je tudi eden izmed kriterijev za podelitev Prešernove nagrade. Umetnica Svetlana Makarovič je iz teh razlogov takrat sprejem nagrade zavrnila in kot rečeno, ostaja pa v evidenci in je ostala vsa ta leta pod vsemi ministri in pod vsemi člani Prešernovega sklada v evidencah in kot prejemnica, tega sklepa ni v 20 letih preklical nihče, niti nihče ni niti namignil, da bi se to moralo zgoditi. Po, lansko leto, po izbruhu afere, ki je bila povezana z obtožbami redovnic glede spolnega nadlegovanja in nasilja patra Marka Ivana Rupnika, je umetnica naslovila prošnjo, da se ji nagrada v celoti izroči.

Ministrstvo za kulturo je pri tem izplačilu nagrade postopalo skladno s 54. členom Zakona o javnih financah, saj je za izplačilo nagrade imelo podlago v verodostojni knjigovodski listini, torej zahtevku za izplačilo in sklepu upravnega odbora Prešernovega sklada iz leta, iz dne 27. december 1999. Obveznost po navedenem sklepu ni prenehala, saj sklep ni bil spremenjen, odpravljen ali razveljavljen. Pravni temelj in višina obveznosti, ki je bila preračunana iz tolarjev v evre in brez obračuna obresti, sta izhajala iz navedenega sklepa. Ministrstvo je z izplačilom izpolnilo pravno obveznost, temelječo na pravnem upravnem aktu. To je sklep upravnega odbora Prešernovega sklada. V veljavnost upravno pravnega razmerja ter pravic obveznosti pa ni mogoče poseči z institucijo obligacijskega prava, kot je institut odpisa dolga.

Zahtevek za izplačilo nagrade so v skladu z internim postopkom pred izplačilom pregledale strokovne službe ministrstva. Dodatkov, dodatnih izdatkov s tem na ministrstvu nismo imeli in tudi nismo naročili dodatnih pravnih mnenj, sredstva za izplačilo nagrade pa smo na ministrstvu zagotovili s prerazporeditvijo v okviru proračunske postavke Prešernove nagrade, na način, da pri tem proračunska pravila niso bila kršena.

Morebitna tožba nagrajenke v primeru zavrnitve izplačila nagrade pa bi povzročila lahko dodatne izdatke državnemu proračunu. Glede na veliko verjetnost uspeha, bi s tem tudi nastali dodatni stroški, vključno z zamudnimi obrestmi, ki pa bi, ki sedaj niso bile obračunane in izplačane, to pa bi v tem primeru dejansko kršilo načelo gospodarnosti. In ob tem naj še enkrat poudarim, da Računsko sodišče ni ugotovilo nepravilnosti, ni naložilo nobenih ukrepov proti Ministrstvu za kulturo in naj seveda še enkrat dodam, jasno, da Komisija za preprečevanje korupcije kljub prijavi ni uvedla ločenega postopka iz vidika kršitev načel KPK, saj je ugotovila, da v konkretnem primeru ni prišlo do kakršnihkoli kršitev zakonodaje iz pristojnosti KPK. In to vse tudi jasno in javno objavljeno in če preberete celoto in ne manipulirate, seveda bo, čemu pa je ta seja namenjena, ker je ena že bila, pa si lahko seveda odgovorite le sami.

Hvala lepa.