Hvala lepa za besedo, lep pozdrav predsednici Odbora za finance in vsem ostalim.

Veliko je bilo že povedano, tako da bi morda dodala samo še nekaj, bom rekla, ključnih stvari vezanih na naše poročilo, ki smo ga, tako kot je bilo povedano, pripravili kot samostojna in neodvisna inštitucija in ugotovitve o njem zapisali tudi objektivno na podlagi revizijskih dokazov. Revizija zaključnega računa proračuna je, kot veste, največja revizija, ki jo delamo na Računskem sodišču, v njo je vključeno največ revidirancev v lanskem letu, konkretno je bilo to 21 revidirancev, Vlada, 19 ministrstev in ena upravna enota. Zato so tudi ugotovitve, ki so zapisane v Računskem sodišču, ki so zapisane v revizijskem poročilu, seveda plod ugotovitev pri vseh teh revidirancih in niso secirane enega na enega, razen tam, kjer je to res bilo mogoče povezati in je to tudi zapisano. Revizija predloga zaključnega računa proračuna je iz dveh delov. Prvi del je, tako kot je že minister za finance zelo dobro povedal, del v katerem preverjamo pravilnost splošnega dela zaključnega zaključnega računa proračuna, se pravi pravilnost izkazov. Lahko povem, da ta del je bil v zadnjih štirih letih, se pravi 2022, 2021, 2020 in 2019, za ta del smo dali pozitivno mnenje, v letošnjem letu smo dali mnenje s pridržkom. Na mnenje s pridržkom je vplivala napaka, ki smo jo ugotovili pri evidentiranju, kako naj rečem, o evidentiranju vračila posojila družbe HSE v višini 342 milijonov. Zakaj je bila to napaka? Ta napaka je bila zato, še tukaj v Državnem zboru ste v lanskem letu imeli razpravo na to temo, kajti država je v letu 2022 plačala, je dokapitalizirala družbo HSE v višini 492 milijonov, če se prav spomnim, ali ... / nerazumljivo/ v lanskem letu. Ja, se pravi, na eni strani je bilo vplačilo kapitala in potem v lanskem letu se to vračilo kapitala vrne kot vračilo posojila - napačno knjiženje definitivno. In zaradi tega, ker je ta znesek tako velik, smo to prepoznali kot tako veliko napako in to je vplivalo na mnenje s pridržkom. Ostale napake, ki so bile narejene so bile minorne, niso vplivale na mnenje. Se pravi, zaradi tega pa je bilo po našem mnenju, je bil račun finančnih terjatev in naložb nepravilno prikazan.

V drugem delu, kjer pa preverjamo pravilnost izvršitve odhodkov državnega proračuna, pa moram reči, da je že dolga leta mnenje s pridržkom. Včasih je bilo tudi negativno mnenje, ampak zakaj je mnenje s pridržkom? Zaradi tega, kot sem že rekla, tukaj je toliko revidirancev vključenih in naredi se tako veliko nepravilnosti, da v skupnem znesku vplivajo na znesek ugotovljenih nepravilnosti in to da potem mnenje s pridržkom. Kaj pa ugotavljamo v tem delu pri izvrševanju? Ker tukaj je pa tisto, kar se plača, ne, to, kar smo se danes pogovarjali. Mi ugotavljamo, da se določene nepravilnosti pojavljajo iz leta v leto. Bom v nadaljevanju bom povedala, katere so to, povedala bom pa tudi to, da smo v preteklosti za te nepravilnosti dali tudi ukrepe za odpravo le-teh, tudi priporočila. In nekateri ukrepi se še izvajajo, zato nismo potem tukaj posebej v lanskem letu obravnavali, nekatere pa ne. Nepravilnosti, ki se pojavljajo iz leta v leto, so recimo naslednje. Javni zavodi s področja zdravja, kulture, izobraževanja in institucionalnega varstva za starejše v svojih poslovnih knjigah najemnine še vedno izkazujejo kot svoje prihodke in jih ne nakazuje v proračun države, ki je lastnik premoženja. Vlada še vedno ni določila podrobnejših kriterijev za določitev plačila za vodno pravico, pridobljeno z vodnim dovoljenjem, zaradi česar se predpisana dajatev tudi v letu 2023 ni vplačevala v državni proračun. V revizijskem poročilu smo ponovno opozorili, da izjeme v okviru računovodskega poročanja v področnih zakonih lahko pomembno vplivajo na popolnost in preglednost v zaključnem računu proračuna izkazanega poslovanja države. Poraba sredstev splošne proračunske rezervacije za namene, ki bi jih bilo mogoče načrtovati; v tem delu bi samo povedala, da dejansko, tako kot je bilo povedano, Ministrstvo za finance in Računsko sodišče se na tej točki že leta razhajata. Mi gledamo tukaj ali je bilo določena sredstva možno načrtovati: da ali ne. Minister je sicer omenil, da smo kot nepravilno šteli tudi recimo plačilo malice, plačilo programa za Komisijo za preprečevanje korupcije - ja, tudi to je bilo kot izdatek, ki bi ga bilo mogoče načrtovati, zaradi tega ker je proračunski uporabnik na začetku leta točno vedel, kakšne so njegove naloge do konca leta in bi moral on to v proračunu načrtovati. In zaradi tega smo to izkazali kot nepravilnost v skladu z 42. členom Zakona o javnih financah, na kar se ta alineja nanaša. Potem v letu 2023 smo še vedno ugotavljali nepravilnosti glede podeljevanja koncesij za opravljanje gospodarske javne službe linijskih prevozov potnikov v notranjem cestnem prometu; tudi tukaj nismo dali nobenega ukrepa ali priporočila, ker je Ministrstvo za finance v letu 2024 to zadevo odpravilo in bomo pravilnost presojali v naslednjem proračunu. Ugotavljali smo kršitev predpisov o plačah in drugih odhodkih zaposlenih pri vseh teh revidirancih, ki smo jih gledali. Zaznavali smo nepravilnosti pri tekočih investicijskih odhodkih ter zaznavali tudi kršitve Zakona o javnem naročanju, prav tako pa so bile ugotovljene tudi nepravilnosti na področju transferov .Kar se tiče, kar se tiče poplav, ki so bile omenjene, da niso bile izkazane primerno oziroma da ni bil ustanovljen sklad za obnovo. V zvezi s tem je Računsko sodišče preverilo vsa dejstva, revizijske dokaze in ugotovilo, da drži, da v letu 2023 sredstva še niso bila nakazana na poseben sklad, ki bi moral biti ustanovljen za ta namen, v letu, vendar so ta sredstva ostala na namenskih postavkah proračuna, se pravi, denar ni bil izgubljen. V letu 2024 pa je Ministrstvo za finance ta sklad ustanovilo in nanj preneslo do tedaj zbrana sredstva v znesku nekaj več kot 10 milijonov evrov in to smo v poročilu zapisali kot izveden ukrep Ministrstva za finance.

Jaz bi morda tukaj dodala še to, no, da, kot veste, na zaključku vsakega revizijskega poročila mi damo ali ukrepe, če mora revidiranec karkoli še narediti, ali pa podamo priporočila, ki so nezavezujoča, vendar menimo, da bi pripomogla k izboljšanju učinkovite porabe javnih sredstev ter njegovi preglednosti v letošnjem. V letošnjem revizijskem poročilu smo dali ukrep samo ministrstvu za šolstvo zaradi tega, ker pač nekega pravilnika glede razmejevanja prihodkov še ni naredilo in ga mora še narediti. Ministrstvu za finance pa smo dali priporočila, in sicer tri poročila, s katerimi smo priporočali izboljšanje delovanja notranjih kontrol, sprotno usklajevanje kontnega načrta ter sprotno usklajevanje predpisov, ki so medsebojno povezani, konkretno Zakona o javnih financah z njegovimi podrejenimi akti. Sicer pa ostalih ugotovitev nepravilnosti ali ostalih priporočil, ostalih ukrepov nismo dajali. Če bi bilo še karkoli dodatno za pojasniti, bom pojasnila.

Hvala lepa.