Hvala lepa, spoštovana predsednica odbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovana predsednica Računskega sodišča in spoštovani vsi ostali prisotni!

Najprej naj povem, da pozdravljam odločitev Odbora za finance, da opravi to sejo in razpravo o reviziji proračuna Republike Slovenije za leto 2023, ki se odkar je ta že osnutek tega poročila prišel v javnost, izrablja za izkrivljanje dejanskih ugotovitev in dejstev ter predvsem obtoževanje mene kot ministra za finance. Prav tako sem vesel, da so z nami danes tudi predstavnice Računskega sodišča, saj smo prepričani, da bolj kot smo transparentni, bolje je za vse. Dejstvo je, da imamo v nekaterih zadevah z Računskim sodiščem različne poglede. Kot na primer, zakaj se lahko nameni splošna proračunska rezervacija, ki jo ureja 42. člen Zakona o javnih financah. Pri porabi te rezervacije imata Računsko sodišče in Ministrstvo za finance različno tolmačenje že več kot deset let, ne glede na politično barvo posameznega ministra za finance. Dovolite, da na začetku pojasnim, kaj revidira Računsko sodišče. Najprej, revidira splošni del predloga zaključnega računa proračuna in presoja, ali so prihodki, odhodki, prejeta sredstva iz EU, račun finančnih terjatev in naložb ter poroštva prikazani pravilno. Če povem malo bolj poenostavljeno, Računsko sodišče preveri, ali so računovodski izkazi proračuna pravilno prikazani, revidiranec pa je v tem primeru Vlada. Poleg splošnega dela proračuna Računsko sodišče revidira tudi pravilnost izvršitve proračuna proračunskih uporabnikov, torej ministrstev in služb. To pomeni, da preverja pravilnost izvrševanja pri različnih proračunskih uporabnikih in pri vsakem navede, kaj je revidiralo in katere nepravilnosti je ugotovilo. V tem delu namreč Računsko sodišče revidira na primer obračune plač, dodatke k plačam, če so javni uslužbenci pravočasno napoteni na usposabljanje, če so bila obvestila o spremembah pogodb pravočasno objavljena na portalu javnih naročil, če so resorji pravočasno posredovali izhodišča za pripravo finančnih načrtov svojim posrednim proračunskim uporabnikom. Če so bile odločbe o napredovanju strokovnih delavcev izdane pravočasno, če so bili prijavitelji v roku obveščeni o odločitvi glede dodelitve sredstev oziroma izida javnega razpisa. S tem naštevanjem ne želim zmanjšati pomena tega dela revizije Računskega sodišča ali komentirati, kakorkoli, vsebino revizije Računskega sodišča. Želim samo pojasniti, kako široko in podrobno je polje delovanja Računskega sodišča. Lani je na splošni del proračuna Računsko sodišče dalo mnenje s pridržkom. Glavni razlog za mnenje s pridržkom je ugotovitev, da so bili prejemki v računu finančnih terjatev in naložb tako imenovana B bilanca izkazani na napačni podskupini kontov s tem, da je bila skupina kontov pravilna. Govorim konkretno o vračilu naknadno vplačanega kapitala s strani HSE v višini 342 milijonov evrov. Ta posel se je tako ob plačilu leta 2022 kot tudi ob vračilu večkrat interpretiral kot posojilo, saj sta SDH in Vlada to operacijo potrdila z upoštevanjem, da se bo celoten znesek vrnil in HSE je to tudi storil. Zaradi navedenega je Ministrstvo za finance vračilo evidentiralo na podskupini kontov, ki opredeljuje prejeta vračila danih posojil. Še enkrat torej poudarjam, Računsko sodišče ne ugotavlja, da bi bil določen denarni tok v finančnih izkazih oziroma da ni bil izkazan, ampak samo to, da je bil zaveden na napačnem, pod konto in ta denar, kot sem že povedal, je tudi bil že vrnjen in je zdaj tudi že pravilno poknjižen, kot je predlagalo Računsko sodišče. Ker je pač lanski celotni znesek B bilance znašal 382,7 milijonov evrov, od tega pa velika večina odpade na vračilo HSE, torej 342 milijonov evrov je pripoznana, bom rekel v narekovajih, napaka, tako visoka, da je Računsko sodišče v tem delu izdalo mnenje s pridržkom. Naprej. V zvezi z neskladji s predpisi pri prevzemanju in plačevanju obveznosti iz proračuna. To neskladje Računsko sodišče na primer ugotavlja pri povečanju namenskega premoženja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, ker Ministrstvo za solidarno prihodnost za obravnavani izdatek ni sklenilo Pogodbe s Stanovanjskim skladom, kot to določa 50. člen zakona o javnih financah, Ministrstvo za zdravje pa ni sklenilo pisne pogodbe z ZZZS. Naprej. Ministrstvo za infrastrukturo je v neskladju v primeru sklenitve Pogodbe o izvajanju konzultantskih inženirskih storitev pri upravljanju, vzdrževanju in varstvu državnih cest ter tehničnem urejanju prometa in zagotavljanju prometne varnosti na državnih cestah za obdobje 1. december 2022 do 31. maj 2023. Izvedene preobremenitve v celoti ne odražajo prevzetih obveznosti po pogodbi in aneksih. Prav tako na obrazcih FEP ministrstvo ni evidentiralo dinamike preobremenitev in plačil. A hkrati moram že tu poudariti, kar bom kasneje še na več mestih, da je vsak minister odgovoren za svoj resor. Vem, da to veste. Ali je seveda bolj priročno streljati na eno tarčo? Če nadaljujem z neskladji s predpisi pri oblikovanju sredstev splošne proračunske rezerve in njenem prerazporejanju. Iz 48. člena ZJF, torej člena, ki ureja tisti del proračuna, ki je namenjen za pokrivanje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč izhaja, da se v sredstva proračunske rezerve izloča največ 1,5 odstotka prejemkov proračuna, določa tudi, da se sredstva izločajo v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto. Torej, pojasnjujem, da Računsko sodišče ne očita, da v letu 2023 sredstva ne bi bila izločena v proračunsko rezervo v obsegu, kot jo določa zakon, ampak zgolj, da niso bila izločena vsak mesec. Zakon o javnih financah ne določa obsega, do katerega bi se morala sredstva na mesečni ravni izločati v proračunsko rezervo, kar pomeni tudi, da bi zahtevam zakona sledili že na primer, če bi v posameznem mesecu na proračunsko rezervo izločili zgolj 1 evro, se pravi, en sam evro lahko določa stran na kateri se znajde. Če bi ga nakazali vsak mesec, se danes o tem tu ne bi pogovarjali. V vsakoletnem revizijskem poročilu se omenja tudi nepravilnost pri izvajanju nadzora neposrednih proračunskih uporabnikov nad posrednimi proračunskimi uporabniki oziroma neustreznim izvajanjem postopkov pri dodeljevanju sredstev upravičencem. Ministrstvo za zdravje je v letu 2023 že pričelo izvajati aktivnosti za izboljšanje nadzora nad dodelitvijo sredstev, prav tako ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, medtem ko se določenim ministrstvom očita, da ne zagotavljajo pravočasnega nadzora, kar pa ne pomeni, da nadzora ni. Prav tako Računsko sodišče vsako leto opozarja na nepravilnosti glede podeljevanja koncesij za opravljanje javne službe linijskih prevozov potnikov v notranjem cestnem prometu, ki se ni odpravilo niti v letih 2020 in 2021. V letih 2020 in 2021 so bili največji očitki pri Ministrstvu za zdravje, da ni izvajalo ustreznega nadzora pri izplačilih sredstev s področja interventnih ukrepov za zajezitev epidemije covid 19. Kršitve predpisov s področja interventnih ukrepov za zajezitev epidemije covid 19 so se nanašale predvsem na to, da ni bilo mogoče potrditi upravičenosti izplačil in izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do interventnih ukrepov in da ob predložitvi zahtevkov za izplačilo sredstev niso bili predloženi analitični podatki. Ministrstvo za zdravje je namreč Zavodu za zdravstveno zavarovanje iz tega naslova izplačalo več kot 200 milijonov evrov. Glede zamude pri posredovanju izhodišč za pripravo finančnega načrta posrednemu proračunskemu uporabniku, napaki sta bili na strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Pri tem lahko rečem, da sem bil tudi sam opozorjen na dejstvo, da nekatera ministrstva ne posredujejo pravočasno izhodišč za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov, zato sem za leto 2024 v Zakonu o izvrševanju proračuna 2024-2025 za takšno ravnanje predlagal sankcijo za resornega ministra v višini 2 tisoč 500 evrov, ki ste jo poslanci v Državnem zboru tudi potrdili, zato tu ne pričakujem več težav.

In zdaj še glede zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev oziroma ne ustanovitve sklada za obnovo. Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev je bil sprejet 13. decembra 2023. namenske prihodke, ki so vir financiranja proračunskega sklada in proračunski sklad potrebno priznati z Zakonom o izvrševanju proračuna je Ministrstvo za finance takoj pristopilo k spremembi navedenega zakona. Posledično je Državni zbor konec januarja 2024 že spremenil Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025. V njem so bili prepoznani štirje novi namenski prihodki za financiranje novega proračunskega sklada, prav tako tudi nov proračunski sklad. Menim, da je bil v tem primeru odziv Ministrstva za finance ustrezen. Sklad je ustanovljen in razpoložljivo stanje za popoplavno obnovo mesečno objavljamo na spletni strani ministrstva za Finance, trenutno je vanj izločenih 168 milijonov evrov. V zvezi z neskladji s predpisi na področju pridobivanja stvarnega premoženja, torej o delu, ki ga opozicija zlorablja v politične namene in sklicuje seje, kot je ta, pri čemer želi, po mojem mnenju, predvsem odvrniti pozornost od bistva problema, kako je bil posel nakupa stavbe na Litijski 51 voden na Ministrstvu za pravosodje? Kdo so bili tisti, ki so ga vodili, sprejemali odločitve? Navedba, da je za vse nepravilnosti glede tega nakupa, ugotovljene v revizijskem poročilu predloga zaključnega računa proračuna za leto 2023 odgovorno Ministrstvo za finance je popolna manipulacija in zloraba revizije, ki jo opravlja Računsko sodišče za politične namene in preusmerjanje pozornosti od bistvenih napak postopka vodenega s strani Ministrstva za pravosodje, kar navaja tudi Računsko sodišče. Računsko sodišče je bilo pri tem jasno. Popolnoma jasno je tudi zakaj Zakon o javnih financah v 65. členu, ki nedvoumno določa odgovornosti predstojnikov neposrednih uporabnikov državnega proračuna, v tem primeru to pomeni, da vsako ministrstvo odgovarja za svoje odločitve. Zakon jim nalaga odgovornost za zakonitost, namenskost, učinkovitost in gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi. Ministrstvo za finance nima nobene zakonske podlage za odločanje, katere pravne posle in kdaj jih bodo sklenila posamezna ministrstva. Resorna ministrstva morajo sama še pred prevzemom obveznosti preverjati, ali imajo za prevzem obveznosti ustrezne pravne podlage, njihovi predstojniki pa so odgovorni za smotrno in gospodarno porabo javnih sredstev. Če bi moral biti minister za finance odgovoren za vso porabo proračunskih sredstev, vsak nakup, vsako investicijo, ki se zgodi v tej državi, potem pravzaprav ne potrebujemo več drugih resorjev in njihovih finančnih načrtov ali pa drugih neposrednih uporabnikov državnega proračuna, ampak bi zadoščal zgolj obstoj in finančni načrt Ministrstva za finance.

In še to, besedilo 42. člena Zakona o javnih financah, ki v bistvenem delu velja že od sprejema osnovnega zakona je potrebno razlagati tudi v navezavi z novimi okoliščinami, ki so nastale po vstopu Slovenije v Evroobmočje in uveljavitvi fiskalnih pravil v Republiki Sloveniji, še posebej Zakona o fiskalnem pravilu. Fokus fiskalne politike se nanaša iz državnega proračuna na tako imenovano statično metodologijo ESA in zato uvedba fiskalnih pravil zahteva od države prilagajanje pravilom Ekonomske in monetarne unije tudi pri načrtovanju proračuna. Toliko bolj je pomembno natančno ocenjevanje denarnih tokov v primerjavi z realiziranimi tokovi, ki štejejo kot izdatek po metodologiji ESA. Na tem mestu torej posebej izpostavljam, da se z Odlokom o okviru za pripravo proračunov sektorja država določa zgornja meja odhodkov za državni proračun, zato je treba pri pripravi proračuna ali njegovega rebalansa omejevati uvrščanje tistih projektov, za katere ni mogoče z gotovostjo pričakovati, da bodo v določenem proračunskem letu izvedeni. V zvezi s pripravo proračuna je treba upoštevati tudi, da proračunske dokumente oceni Fiskalni svet, ki že več let opozarja, da so načrtovane ravni odhodkov bistveno višje od realizacije proračuna ob koncu leta. V zvezi s tem Fiskalni svet izrecno opozarja na nerealistično projekcij, ki so pretežno posledica precenjenih projekcij investicijskih odhodkov. Čez približno dva tedna bomo zopet sedeli tu pri obravnavi proračunov za leti 25 in 26, takrat boste očitali ravno nasprotno, da je proračun preveč napihnjen, da je nerealističen in podobno. Tako da, povejte mi ob več kot 90 odstotkih fiksnih obveznosti in 42. členu ZJF, kot ga tolmači Računsko sodišče, je praktično nemogoče živeti življenje kot ga pred nas postavljajo fiskalna pravila in nepredvidljivi odhodki, včasih je lahko tudi kakšno nujno potrebna investicija. Če bi bilo z nakupom Litijske 51 vse v redu, če bi bil postopek voden transparentno s strani resornega ministrstva, kar Ministrstvo za finance ni moglo, ne more in tudi nima pristojnosti, da preverja, bi danes poslušal očitke, da se zaradi odločitve finančnega ministrstva, da ne da denarja v zasebne žepe, stekajo ogromni zneski od najemnin. Prav zaradi te zakonske praznine pri tolmačenju 42. člena ZJF in posledično vnesenega konflikta, ki sem ga omenil zgoraj med razlago Računskega sodišča na eni strani in zahtevami Fiskalnega sveta ter utesnjenim prostorom za odločanje v nepredvidljivih razmerah, ki niso posledica naravnih nesreč, razmišljam, da bi predlagal spremembo 42. člena ZJF na način, da bi Državni zbor določil zgornji limit te postavke v odstotku načrtovanih prihodkov, namenjen namen nepredvidljivosti pa bi na to v tem okviru razlagala Vlada. Očitno namreč je 42. člen ZJF neživljenjski, če smo ga v očeh računskega sodišča kršili vsi ministri zadnjih 15 let. In če zdaj pogledamo, kaj vse je bilo v preteklih poročilih računskega sodišča opredeljeno kot nekaj, kar ne šteje kot nepredviden namen, od plač, malic za osnovnošolce, nujno potrebnega protonskega pospeševalnika za zdravljenje raka, do pomoči gospodarstvu. Lansko leto Komisija za preprečevanje korupcije ne bi dobila sredstev za prenovo informacijskega sistema ERAR, ki je osnovno orodje za preglednost in transparentnost porabe javnega denarja. Na podlagi 42. člena ZJF so bila zagotovljena sredstva za dolgotrajno oskrbo na domu, štipendije, sredstva za Nordijski center Planica, sredstva za financiranje znanstveno-raziskovalne dejavnosti, pa denimo sredstva za transfere za varstvo duševno in telesno prizadetih, pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize in ne nazadnje za prostore italijanske narodne skupnosti, to je bil projekt vaše Vlade. Izpostavljam ga samo zato, ker gre za nakup prostorov in nakup, ki je bil izveden na hitro v zadnjih izdihljajih prejšnje, torej vaše vlade in za katero je Računsko sodišče prav tako menilo, da ste ravnali neskladno z zakonom. Ste zaradi tega sklicali kakšno nujno sejo? Ste kadarkoli pozivali vaše ministre k odstopu zaradi tega? Mislim, da vsi razumemo za kaj gre pri današnjem sklicu. Mimogrede, v lanskem letu je bila višina ugotovljenih neskladij ena najnižjih v zadnjih 14 letih. Zakaj sem našteval vse pretekle projekte? Nikakor ne zato, ker mislim, da če drugi, če so drugi v preteklosti delovali v neskladju, da lahko počnem to tudi sam, ampak zato, ker je ob vsem povedanem jasno, da so prav vsi ministri do sedaj menili, da ravnajo prav. Tudi vaši in tudi mi smo prepričani, da smo ravnali prav. Predhodnike razumem da so tako ravnali, saj nam ta zakonska določba, kot sem že povedal, omogoča fleksibilnost pri načrtovanju in izvrševanju proračuna.

V tem uvodnem nagovoru sem se želel opredeliti do čim več navedb predlagateljev, zato sem bil nekoliko daljši. Za konec bi želel še enkrat poudariti, brez leporečenja, brez politiziranja, da se zadnji stavek mnenja Računskega sodišča glasi, navajam: Razen vpliva navedenih nepravilnosti na pravilnost poslovanja menimo, da so Vlada oziroma vladni proračunski uporabniki v vseh pomembnih pogledih poslovali v skladu s predpisi.

In dodam samo še to, očitate mi prekomerno trošenje, slišim, da me celo posmehljivo označujete za božička, in veste kaj da, priznam, ta Vlada sredstva troši, vendar jih troši pametno in usmerjeno za ljudi, ki jih potrebujejo in usmerja tja, kjer se ustvarjajo multiplikativni učinki ter visoka dodana vrednost. Ta vlada je zagotovila rekordna sredstva za investicije, za znanost, dvignila pokojnine, minimalno plačo, uvedla brezplačne malice v šolah in ne nazadnje, to je zdaj zadnja stvar, bo stoodstotno uskladila olajšave in lestvico za odmero dohodnine v letu 2025, zaradi česar bodo zaposleni prejeli višje neto plače. Največja ironija je, da ravno poslanci SDS meni očitate prekomerno trošenje, ko pa ste vi v času epidemije covid 19 trošili brez vseh omejitev fiskalnih pravil. Vendar ne bom šel dlje od tega, ne bom več bolj populističen in politikantski. Čas epidemije je bil zahteven in želim verjeti, da je vaša vlada delala po svojih najboljših močeh. Žal je čas v katerem živimo danes, prav tako zahteven. Energetska kriza, poplave, draginja so samo nekateri od izzivov. Želim si, da boste tudi poslanci opozicije kdaj prepoznali dobre namene, da bomo lahko na kakšni točki našli skupen jezik ter se poenotili v dobro Slovenije. Prepričan sem, da boste imeli še dodatna vprašanja na katera bom z veseljem odgovoril, več kot jasno pa je, da je pobuda za sklic te seje, da ne izvira iz skrbi za javne finance, ker če bi, bi jo namreč, poslanci SDS lahko sklicali vsako leto in predvsem tudi za svoje ministre. Hvala lepa.