Govor

Spoštovana podpredsednica, spoštovani kolegice in kolegi!

Državni zbor se v tem mandatu res ne more pohvaliti s spoštovanjem ustave, zakonov in Poslovnika. Sprenevedanje koalicije in zavajanje javnosti, zavite v celofan, pri ljudeh vzbuja dvom v zakonitost in transparentnost dela Državnega zbora. Predsednica kot prvopodpisana predlagateljica današnjega sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma, povsem odkrito ponovno posega v ustavo, pravico do Državnega sveta, ki je zahteval parlamentarno preiskavo. Naj spomnimo, da naša ustava v 93. členu izrecno določa, da Državni zbor mora, mora odrediti preiskavo o zadevah javnega pomena, če to zahteva tretjina poslancev ali Državni svet. Če bi predsednica državnega zbora spoštovala Ustavo kot najvišjega varuha človekovih pravic in temeljnih svoboščin, bi morala Državnemu zboru brez odlašanja predlagati odreditev preiskave, namesto tega pa žal le išče argumente, da bi to preprečila. Jasno, saj je bila zahteva za preiskavo uperjena tudi v njihovo stranko oziroma v vlogo predsednika vlade, v določenih poslih ter pri financiranju največje koalicijske stranke. V Novi Sloveniji ponovno poudarjamo, da je parlamentarna preiskava posebej pomembna za spoštovanje načela demokratičnosti. Gre za orodje parlamentarne manjšine pri nadziranju delovanja vladne koalicije, koalicijske večine, ter s tem tudi za orodje sistema zavor in ravnovesij. Sprejeti zakon, je zdaj uvedel mehanizem, po katerem lahko v 30-dneh po objavi Akta o odreditvi preiskave v uradnem listu več upravičenih predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom odloči Ustavno sodišče, komisija pa do odločitve sploh ne more začeti s sodelovanjem. V času istega mandata bodo torej nekatere preiskovalne komisije pod posebnim pogledom Ustavnega sodišča, druge pa ne in bodo delale nemoteno naprej. Gre torej za dvojna merila, po kriteriju, kdo je predlagatelj, kar je v demokratični državi nesprejemljivo. ZPS je ob spremembi zakona izpostavila odločbo Ustavnega sodišča, ki je leta 2019 jasno povedalo, da gre pri njihovem mnenju zgolj za obliko notranjega nadzora, na katerega predlagatelj parlamentarne preiskave ni vezan in da bi sprejem zakona lahko oviral in preprečil možnost nadzora nad delom koalicije. Gre za poskus discipliniranja trenutne opozicije pri prizadevanju za nadzor nosilcev oblasti. Kako drugače razumeti potezo predsednice glede na to, da je predlog zakona vložila neposredno ob vložitvi zahteve za parlamentarno preiskavo Državnega zbora? V tem mandatu imamo resen problem z udeležbami nosilcev javnih funkcij na sejah posameznih komisij. Točneje rečeno, za izogibanje odgovornosti. V stranki Svoboda so svobodni in se svobodno odločajo, ali bodo spoštovali ustavo in zakone ali pač ne. Dejstvo je, da je novela Zakona o parlamentarni preiskavi v nasprotju s 23. členom Ustave, ki daje poslancem in Državnemu svetu pravico zahtevati odreditev preiskave. Predlagatelj sami jasno povedo, da novela le delno odpravlja protiustavnosti, kar naj bi bil njihov edini cilj, vendar pa s tem vnašajo novo protiustavnost, o kateri bo moralo, kot kaže, presojati ustavno sodišče. Za to trditev predlagateljev, da predlagani referendum ni ustavno dopusten, ker zakon odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin je, ne pije voda. Temu pritrjuje tudi mnenje ZPS k predlogu današnjega sklepa, v katerem je jasno povedala, da mora biti protiustavnost tudi dejansko odpravljena. Odprto ostaja tudi vprašanje ali zakon ureja tudi druga zagotovljeno protiustavnostjo nepovezana pravna vprašanja? Pobuda volivkam in volivcem za razpis zakonodajnega referenduma je vložena v skladu z zakonom in jo v Novi Sloveniji podpiramo.

Ker je predlog Sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma še eden od instrumentov za blokiranje preiskave ravnanja krogov okoli stranke Gibanja Svoboda v Poslanski skupini Nova Slovenija predlogu nasprotujemo.

Hvala.