Najlepša hvala, predsedujoča.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Danes bomo obravnavali in, upam, tudi sprejeli sklep o nedopustnosti razpisa naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi. Čeprav je, verjamem, opozicija zelo nabrusila nože oziroma jezike, se bo trudila prikazati, da se s tem sklepom jemlje ljudem pravica, da se na referendumu izrečejo o zakonu, ki se po več letih usklajuje z Ustavo Republike Slovenije, uresničuje tri odločbe Ustavnega sodišča, sledi priporočilom Komisije Evropske unije, ki jih je ta zapisala v poročilu o vladavini prava v Republiki Sloveniji, in institut parlamentarne preiskave končno postavlja v ustavno pravni okvir kjer bi moral biti že od začetka. Novela je preživela že več postopkovnih ovir in bo, sem prepričana, preživela tudi morebitne prihodnje, zato ker tisti, ki nasprotujejo nimajo nobenih pravnih argumentov, s katerimi bi lahko podprli svoja navajanja, ki odkrito kažejo težnje po političnem preigravanju, diskreditaciji in zlorabi pomembnega pravnega in parlamentarnega instituta, ki mu rečemo parlamentarna preiskava. V demokratični državi, kjer se politika giblje v pravnih okvirih, je vsako delovanje državnih organov in institucij nujno omejeno z Ustavo, ustavnimi načeli in zakoni, ki morajo biti skladni z Ustavo. In Državni zbor je prvi organ, katerega delovanje je ustavno omejeno, kar še posebej pride do izraza v razmerju zakonodajnega organa do drugih vej oblasti in v razmerju parlamenta do državljank in državljanov in drugih subjektov. Vesela sem, da je absolutna večina poslank in poslancev v Državnem zboru potrdila novelo, kar je dokaz, da se ta večina predstavnikov ljudstva zaveda, da ne more in ne sme preko parlamentarno pravnih institutov delovati izven pravnih okvirjev oziroma Ustave in podustavnih aktov. Vsi tisti, ki noveli nasprotujejo, po mojem osebnem mnenju ne vedo, kaj sploh pomeni termin pravna država, ne poznajo zgodovinskega razvoja, dogodkov, ki so pripeljali do vzpostavitve pravne države, delitve oblasti in nastanka človekovih pravic in temeljnih svoboščin, še manj so seznanjeni z deli tistih razsvetljenih, modrih in svobodomiselnih ljudi, zaradi katerih danes živimo v demokratični pravni in socialni državi. Namen novele je vzpostaviti ustrezno in ustavno skladno pravno podlago za zagotovitev spoštovanja načela delitve oblasti, načelo učinkovitosti parlamentarne preiskave, izkazanosti javnega interesa za preiskavo, ter načelo ustavnosti spoštovanja človekovih pravic in svoboščin. V naši pravni ureditvi v določenih primerih ni mogoče razpisati naknadnega zakonodajnega referenduma, in tako je tudi v primeru četrte alineje drugega odstavka 90. člena ustave, ki pravi, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost, ki jo je predhodno ugotovilo Ustavno sodišče, in neizpodbitno dejstvo je, da gre v primeru novele Zakona o parlamentarni preiskavi po cilju in namenu ter rešitvah za zakon, ki v treh členih odpravlja z določbami ustavnega sodišča ugotovljene protiustavnosti, v enem členu pa zapolnjuje pravno praznino. Novela zakona naslavlja odločbe Ustavnega sodišča iz leta 2011 in dve odločbi iz leta 2021, v katerih je Ustavno sodišče ugotovilo, da sta tako Zakon o parlamentarni preiskavi kot Poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z Ustavo. Državni zbor je s sprejemom novele izpolnil ustavnopravne obveznosti, ki izhajajo iz navedenih odločb, pri čemer je upošteval napotilo Ustavnega sodišča, da je zakonska ureditev v prosti presoji zakonodajalca. Vsebina novele ni predmet današnje razprave, dejstvo pa je, da je novela odpravila protiustavnosti, ki jo je, kot sem rekla, v treh odločbah ugotovilo Ustavno sodišče. Zato skladno z ustavo glede te novele ni dopustno razpisati zakonodajnega referenduma, saj referendum ne sme pomeniti odločanja o tem ali naj se protiustavno stanje ugotovljeno z odločbami Ustavnega sodišča še nadaljuje.

Odločbe ustavnega sodišča so za parlament obvezne, pri čemer je treba opozoriti, da Državni zbor že več let v primeru prve odločitve več kot deset let zamuja z izvršitvijo svoje obveznosti, s čimer se poglablja protiustavno stanje. Niti zakonodajalec, niti ljudstvo nimata zakonodajne svobode, ko gre za obveznost izvršiti odločbe Ustavnega sodišča, saj te odločitve zavezujejo tako državni zbor kot državljane kadar ti oblast izvršujejo neposredno z referendumom. Glede na to, da bi opozicija na vse načine rada dosegla neuveljavitev novele, kar samo pomeni, da ustavno pravnih omejitev, ki jih novela prinaša ne želijo spoštovati ali pa da teh omejitev ne razumejo. Je pričakovati, da bo sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma, če bo sprejet, gotovo preizkušen na Ustavnem sodišču. Kot predlagateljica se za njegovo usodo ne bojim, saj sta izpolnjena oba pogoja, na katere je v mnenju opozorila Zakonodajno-pravna služba. Ne glede na vse populizme je trdno neizpodbitno dejstvo, da referendum v tem primeru ni dopusten, verjamem pa, da zelo boli, ker z uveljavitvijo novele, do katere bo po mojem mnenju slej ko prej prišlo, ne bo več mogoče segati izven pravnih meja instituta parlamentarne preiskave, kar si je del slovenske politike nemoralno in nečastno privoščil, vse z namenom nedopustne diskreditacije političnih nasprotnikov ali celo poseganja v drugo vejo oblasti in kršenja človekovih pravic. Na dan, ko bo novela uveljavljena, bo pravna država doživela preporod. Poslankam in poslancem, ki vedo, da pravna država pomeni omejitev oblasti predlagam, da pri odločanju glasujejo za. S tem potrdijo svojo zavezanost 2. členu Ustave in dokažejo, da razumejo svoje politično poslanstvo, ki mora vedno biti podrejeno poglavitnim ustavnim načelom te države.

Hvala.