Jaz se z veseljem odzovem.

Seveda mi je jasno, da vam je jasno, saj ste bili na drugi strani, kako resorji planirajo in kako potem med letom načrti ne gredo vedno tako, kot si si zamislil, in potem seveda, ko si se tako zelo boril za pač ta denar, ga pa želiš za te svoje namene vsekakor porabiti, tako da zelo, zelo je zanimivo, verjetno tako na resorjih. Zagotavljam pa, da je zelo, zelo zanimivo na Ministrstvu za finance ob koncu leta, zato ker je vseeno zaradi pravilnika ob koncu leta. Potem minister za finance dobiva te vloge v soglasje kaj se, kaj bo prinesel v proračun, kaj ne bo prinesel z likvidnostnega vidika do konca leta. Komentar vašega opažanja pri posameznih resorjih je pa v bistvu odgovor zelo preprost. Eni resorji imajo ogromno javnih zavodov in jim izplačujejo vsak mesec plače in če izplačujejo vsak mesec plače je to zelo, zelo potem predvidljivo in se zelo linearno v bistvu uporablja. Tako da, Ministrstvo za delo je sigurno eno od tistih, ki ima plače za svoje javne zavode in transfere posameznikom in gospodinjstvom. To so mesečne pravice in to se v bistvu dogaja res zelo linearno. Bistveno manj linearno je pa življenje tistih ministrstev, ki imajo večinoma investicije. Ker ste ravno izpostavil Ministrstvo za solidarno prihodnost, oni so imeli letos ogromno investicijskega denarja na voljo, se pravi, integralnega denarja, niti ne evropskega. Mislim, to je tudi pomembno. Ker so se v bistvu zaradi načelno, zaradi energetske krize pa zaradi višje inflacije so se v bistvu potem investicije bistveno podražile, potem je prihajalo do težav, je prihajalo do seveda želje po višanju vrednosti posameznih projektov. Denarja je bilo na voljo omejena in enaka količina, tako da tu potem so bile kar stiske oziroma je bilo treba pogledati vsak projekt posebej, kako kaj, kaj, katere gre, katere ne gre in kako se izvršuje. Kot rečeno, dejstvo je, da je glavna gradbena sezona je poleti. Tako da, kar se tiče investicij, če gledamo življenje Tako da kar se tiče investicij, če gledamo, je življenje v državnem proračunu res skoncentrirano, niti ne na samo na drugo polovico leta, ampak bi dejansko rekli tudi na zadnji kvartal, zato ker tudi za evropske zgodbe, ki jih ne izvajajo v vseh ministrstva, ker ta denar, ki ga ministrstva recimo razdeljujejo, gre tudi seveda privatnim podjetjem, gre seveda občinam in oni imajo situacije, oni zbirajo, recimo občine plačujejo račune in potem kasneje pripeljejo te zahtevke, tako da tudi zato je v bistvu ta zadnja četrtina leta je bistveno bolj obremenjena in ti računi dejansko, ko jih pregledajo potem na resorjih, šele pridejo v izplačilo v državni proračun, zato je v bistvu se potem tudi en del upravičeno, en del pa ne povsem upravičeno ustvarja percepcija v javnosti, da se na koncu pa res čisto vse do zadnje vrstice, ker je dinamika taka kot sem omenila, nasploh pa, tega pa tudi ne bi rada pozabila omeniti, da eni resorji morajo pa izvesti razpise, in če imaš ti razpise, pa potem rabiš podpisati pogodbe, pa potem rabi prejemnik razpisa porabiti tisti denar in poslati račun, itn., tako da je v bistvu potem to tudi dodaten razlog, da je glavnina torej računov, odredb, izplačil, zdaj v zadnjem kvartalu, celo v zadnjem mesecu in verjemite, da kdor bo delal prav do 29., da bo to direktorat za proračun, direktorat za računovodstvo, uprava za javna plačila, da se bodo vse te, da se bo večina teh računov dejansko izplačala še v letošnjem letu, tako da mi dejansko potem koncu upamo, da te vsebine, ki jih spuščamo skozi, da so tisti ta pravi, ta pravi nameni in da skušamo tudi kakšnega takega, ki pa ni najbolj učinkovit, itn., da ga pa vseeno skušamo tudi ustaviti.

Hvala.