Najlepša hvala.

Sedaj odpiram razpravo in prijave k besedi. Kdo želi razpravljati? (Nihče.) Okej.

Potem imam jaz samo kratko vprašanje, gospa državna sekretarka, in sicer najprej glede rasti cen energentov prehrane in tako naprej, se pravi, blaženja draginje. Namenjenih je bilo 942 milijonov evrov, do 30. junija 2023 je bilo realiziranih 231,8 milijona evrov, se pravi, tukaj je ta razlika. Se pravi, mislim, da je bilo realiziranih torej pač mnogo manj sredstev od načrtovanih, pa me zanima, zakaj. Ali ste vmes ocenili, da draginja ni takšen problem, in so potem tukaj sredstva za draginjo bila pač neizplačana v manjši obliki.

Tukaj bi se še ustavil pri tej interpretaciji, na kakšen način lahko mi v bistvu inflacijo brzdamo. Jaz razumem, da vsi si želimo imeti usklajevanje plač, socialnih prejemkov in vsega z inflacijo, ampak vprašanje je, koliko bomo pri tem potem učinkoviti. Zdaj, če se čisto realno pogovarjamo, eno je populizem, drugo pa je, če se realno pogovarjamo zaradi tega, ker zmanjšanje potrošnje na ta način se pač ne bo zgodilo. Druga stvar, ki me zanima, so evropska sredstva. Tukaj piše, da je bilo v sprejetem proračunu, se pravi z evropskimi sredstvi, da je bil realiziran presežek v proračunu za 143 milijonov evrov. Plan celotnega leta je 725 milijonov evrov. Tukaj bodo veliki odkloni, če jaz prav razumem. Jaz vem, da se pač decembra meseca izdaja računov, zlasti na Ministrstvu za infrastrukturo, okolje in prostor, da se v bistvu ustvari skoraj 30 ali pa 20 % vsega, zaradi tega, ker prihajajo računi tudi z zamikom. Ampak tukaj me zanima realna situacija, se pravi, v prvega pol leta smo počrpali za dobrih pet, ne vem, približno za 25 % evropskih sredstev od planiranih 725 milijonov evrov. Torej je bilo v prvega pol leta 143,7 milijona evrov. Se pravi, tukaj prihaja tudi do tega velikega odklona.

Še ena stvar, in sicer mislim, da imate graf… Aha, na deveti strani je graf gibanje prodaje količin bencina, dizelskega goriva, kurilnega olja v obdobju januar-junij v letih 2022 in 2023. Pa me zanima, če jaz pravilno razumem, je v letošnjem letu bencina, kurilnega olja, se pravi pogonskih goriv tudi za industrijo, podjetništvo, prodano manj. Pa me zanima, se pravi, tukaj je enota 230.000 / oglašanje iz dvorane/, 230 milijonov, ja, medtem ko leto dni prej 280 milijonov, se pravi, 50 milijonov evrov manj. Pa me zanima, ali ste tukaj naredili kakšno analizo, na podlagi česa je ta poraba manjša? Ali to pomeni, se pravi, ohlajanje gospodarstva, manj prevozov, se pravi, da prevozniki manj ustvarijo? Se pravi, tukaj se nekaj je zgodilo. Ali je to kakšen pokazatelj ali je samo, ne vem, statistični odklon, ker se mi zdi malo velika številka za samo statistični odklon. Pa me zanima, ali imamo kakšen odgovor na to, zakaj se je v bistvu to dogajalo. Zaradi tega, ker mene recimo, ne vem, nek sektor prevozništva večkrat opozarja - pa to ni kritika, ampak samo tako, opozorilo -, da najprej se začne ohlajanje gospodarstva, industrije pri prevozih, kajne, zaradi tega, ker če nekdo, pač neko podjetje, ki je izvozno naravnano in ima slovenskega prevoznika, ga ne uporabi več, se najprej vidi to pri samih prevozih. In to se vidi na prodaji, v tem primeru pogonskih goriv.

Glede trošarine, samo še ena stvar. V prvi polovici leta je bilo realiziranih slabih 800 milijonov evrov prihodkov od trošarin, kar je v bistvu 20 % več kot v prvi polovici lanskega leta, pomeni to skoraj 50 % načrtovanih prihodkov iz tega naslova. Se pravi, tukaj smo skladni z vsem, kajne. Ampak tukaj noter še ni upoštevanja dviga trošarin na tobačne izdelke, pa še drugih trošarin, ki jih je Vlada dvignila v tem obdobju, zaradi tega, ker nekateri opozarjajo, z dvigom trošarin do ene meje gre okej, tudi kar se tiče tobačnih izdelkov, zaradi mene ni težave, lahko se to dvigne še več, ampak vprašanje je pa, kakšen bo potem končni efekt tega. In bo zelo zanimivo spremljati potem zadnje tri mesece, ali smo več dobili ali pa v bistvu manj zaradi tega, ker tukaj je tudi problem potem sivega trga. Jaz sem bil nedavno v tujini, pa vam povem, da Slovenci, ki gredo v tujino, kjer so, recimo, tobačni izdelki pa še kakšne druge stvari, toliko cenejše zaradi trošarinske politike, recimo to, kar pospešeno uvažajo v Slovenijo. In tukaj je treba samo pri dvigu trošarin imeti to simetrijo, ali bomo res pobrali več davka ali bomo samo okrepili sivo ekonomijo oz. črn trg v tem delu.

Torej, hvala za to predstavitev in pripravljeno poročilo. Jaz v bistvu imam samo ta vprašanja, ki se tičejo zlasti evropskih sredstev, pa na drugi strani tega grafa, kaj se dogaja z industrijo, zaradi tega, ker vidimo, da tam je za 50 milijonov manj prodanih pogonskih goriv. In kot sem dejal, draginja, mislim, da je še vedno rak rana Ministrstva za finance ali pa, ne vem, celotne države, zaradi tega, ker je naša inflacija trdovratna in zapletena je ta situacija.

Hvala.