Hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni in dobro jutro!

Spoštovana poslanka, spoštovani poslanci! Pred vami je Poročilo o izvrševanju državnega proračuna za prvo polletje leta 2023, ki vam ga je Vlada predložila v skladu z Zakonom o javnih financah. Naj že na tem mestu povem, da dejstvo, da 15. decembra obravnavamo polletno poročilo, nam seveda ni v ponos, ampak dejstvo je - in zato bi se rada na tem mestu opravičila -, da v skladu z zakonom bi morala Vlada to poročilo obravnavati septembra. Žal smo, ko smo pripravljali to polletno poročilo, imeli veliko dela s preknjiževanjem zaradi spremenjene strukture vlade, tako da smo prvo polletje takrat še preknjiževali in potem so se zgodile poplave, tako smo v bistvu pripravili rebalans državnega proračuna in potem smo se v bistvu lotili zelo intenzivno že priprave novega proračuna. Tako je v bistvu to poročilo bilo sprejeto kasneje in se zato zdaj v bistvu obravnava v enem takem trenutku, ko ni več tako zelo aktualno, glede na to, da je še dva tedna do konca leta. Bi pa rekla vseeno v zagovor, da vseeno menimo, da je prikazovanje dogajanja v državnem proračunu transparentno, predstavljeno tudi na spletnih straneh. Zelo podrobno, torej vsak dan in vsak mesec, objavimo tudi tekste, kjer opozorimo, kaj se je dogajalo na prihodkovni, na odhodkovni strani, in vsak kvartal objavimo tudi bilten, ki zajame ne samo državni proračun, ampak tudi druge blagajne. Tako z vidika tega, da bi ne bilo jasno, kaj se z državnim proračunom dogaja, mislim da tukaj ni nobene dileme. Seveda pa to ni izgovor, da pač to poročilo prihaja tako pozno.

Zdaj bi vam zelo kratko predstavila, kaj je v tem poročilu. A, kot rečeno, glede na to, da je še dva tedna do konca leta, je to, kaj je bilo v poletju zdaj, bistveno manj relevantno, je pa vseeno v poročilu jasno prikazano, kaj se je zgodilo, torej, realizacija prejemkov, izdatkov od januarja do junija tekočega leta in pa seveda ocena realizacije do konca leta. Poročilo vsebuje tudi druge podatke o izvrševanju proračuna. To je vključevanje novih obveznosti, prenos namenskih sredstev iz proračuna preteklega leta, podatke o prerazporejanju med posameznimi nameni, o spremembah neposrednih proračunskih uporabnikov, o uporabi sredstev proračunske rezerve in podatki o poroštvih. Proračun za leto 2023 je bil prvič sprejet že novembra 2021. Potem so bile sprejete spremembe proračuna, to se je zgodilo novembra 2022,in potem prvi rebalans maja letos in kot rečeno, še ta drugi popoplavni rebalans avgusta letošnjega leta. V poročilu je prikazano izvrševanje proračuna v prvi polovici letošnjega leta. Ta proračun je v bistvu zaznamovala velika rezerva za energetske ukrepe. V originalnem proračunu je bilo za ta namen namenjenih milijarda 200, potem z rebalansom so bila ta sredstva znižana na 940 milijonov in v bistvu zdaj do konca leta ocenjujemo, da bo ta poraba prišla nekje do 600 milijonov evrov. V prvi polovici je bilo od načrtovanih 13,1 milijarde prihodkov, realiziranih 6,3 milijarde oz. 48 % pričakovanih. Odhodki so bili predvideni v višini 16,3 in v prvem polletju so dosegli 6,7 milijarde oziroma 41 % načrtovanih, kar pomeni, da je ob polletju državni proračun izkazoval 405 milijonov primanjkljaja. Potem so resorji ocenili, koliko bodo porabili še do konca leta, torej glede na stanje prevzetih obveznosti, glede na predvidevanja možne dosežene realizacije, glede na podpore kakšnim ukrepom, ki jih je treba še do konca leta, potem tudi v bistvu že odpravo posledic naravnih nesreč, novih zakonskih obveznosti. Tako so resorji ocenjevali, da bodo porabili 16 milijard in bi bil tako načrtovani primanjkljaj letos 2,9 milijarde oz. pač načrtovan je bil 3,1, 3,2 milijarde in se je ocenjevalo, da bi lahko dosegel 2,9.

V odnosu do Evropske unije smo bili neto prejemnica, se pravi, v prvem polletju smo dosegli 143 milijonov presežka. V računu finančnih terjatev in naložb smo dobili 107 milijonov prejemkov, od tega 100 milijonov vračil HSE iz naslova naknadnih vplačil kapitala v letu 2022, izdatki so pa v prvem polletju, torej obe bilanci znašali 15 milijard in pol, od tega glavnina za dokapitalizacijo 2TDK. Iz naslova tega pribitka k cestnini na podlagi sistemskega zakona v računu financiranja je bilo izkazano v prvem polletju zadolževanje v višini 2,3 milijarde, od tega so bile realizirane zadolžitve, ki bodo v stanju dolga konec leta 1,75, razlika so pa menice, ki zapadejo prej kot ob koncu leta. Skupna realizacija iz naslova odplačila dolga je znašala 1,4 milijarde evrov, se pravi, to je praktično že 93 % načrtovanih sredstev, ker se pač zadolžujemo z izdajo menic ponavadi na začetku koledarskega leta.

Dolg državnega proračuna, ki je konec leta 2022 znašal 37,8 milijarde evrov, je bil potem ob polletju 38,7 milijarde evrov, oz. 61 % BDP. Ja, se pravi, tukaj gre samo za dolg državnega proračuna, pri čemer smo za BDP že uporabili to jesensko napoved.

Toliko za uvod, če imate kakšna dodatna vprašanja, sva pa s sodelavko na voljo.

Hvala lepa.