Govor

Dr. Tatjana Mlakar

Lepa hvala, predsednik. Lepo pozdravljeni vsi skupaj.

Ugotovitve revizije Računskega sodišča za leto 2022, mogoče ne bi ponavljala, ker jih je gospa revizorka zelo natančno predstavila. Zdi se nam pomembno, da je Računsko sodišče ZZZS že več kot 20 let zapored izdalo pozitivno mnenje na računovodske izkaze in to tudi za leto 2022, odzivnega poročila Računsko sodišče ni zahtevalo, saj smo vse njihove zahteve po ugotovitvah na področju pravilnosti poslovanja odpravili že v času izvajanja revizije.

Če dovolite, bi morda svoj uvod aktualizirala, da bo mogoče izhodišče za morebitno nadaljnjo razpravo in seveda tudi pojasnila, če boste imeli še kakšna vprašanja glede zapisnika Računskega sodišča. Izjemno ponosna sem na ZZZS in tudi na strokovne sodelavce, ki so ponovno izkazali visok nivo strokovnosti, kredibilnosti in operativnosti, saj je obdobje zadnjih let dejansko obdobje konstantnih izrednih razmer, ko se dnevno soočamo z interventnimi zakonskimi spremembami, nočnimi verzijami novel in popravkov sprejetih zakonov, ki jih je potrebno sistemsko vključiti v delovanje vsebinske in informacijske podpore, s katero ZZZS povezuje celotni slovenski zdravstveni sistem. Povezani smo z vsakim deloviščem pri vsakem izvajalcu in drugem deležniku v sistemu. Spremembe pa je vedno potrebno implementirati tako, da dopolnitve sistemsko funkcionirajo in da deležniki nimajo težav z evidentiranjem, obračunavanjem ter spremljanjem svojega dela.

Zadnji primer je decembrski interventni zakon, ki je popravljal prejšnje interventne in druge novele zakonov in je bil objavljen 30. decembra, veljati pa je pričel 1. 1. letošnjega leta. Praktično identično velja za Zakon o čezmejnem izvajanju zdravstvenih storitev, ker je zakonodajalec prav tako do zadnjih dni decembra tehtal s spremembami, ki so pričele veljati 1. 1. letošnjega leta. ZZZS je izvedel brezhibno implementacijo, kot so nam sporočili izvajalci in njihove softwarske hiše. Naš informacijski sistem on line za preverjanje veljavnosti zavarovanj in neveljavnosti kart iz zdravstvenega zavarovanja, deluje nemoteno in omogoča zavarovanim osebam uresničevanje njihovih pravic tudi po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja s 1. 1.. Godi tudi dejstvo, da je ZZZS tako zaupanja vredna institucija, ki ji vse politične strukture nenehno nalagajo nova vsebinska pooblastila in nove naloge.

Zakon o dolgotrajni oskrbi že iz prejšnje vlade iz leta 2021 nam je naložil nove naloge, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja enako, hkrati pa je ZZZS očitno izjemen strokovni potencial, kar dokazujejo dnevne prošnje ključnih strokovnih in političnih deležnikov v državi, ki se obračajo na ZZZS s prošnjami za pripravo strokovnih mnenj, predlogov, zakonskih sprememb, stališč, podatkovnih analiz in dokumentov. Edini fokus ZZZS je skrb za zavarovane osebe. Vsa namensko zbrana sredstva namenimo izključno za izvajanje zdravstvenih storitev in pravic iz obveznega zavarovanja, seveda strogo po zakonskih pravilih kar nenazadnje preverja tudi vsakoletna revizija Računskega sodišča ob tem pa vztrajno ponavljamo, kateri so tisti organizacijski in ne finančni ukrepi, ki so nujno potrebni, da bomo v izvajalskem smislu dvignili učinkovitost upravljanja in izvajanja zdravstvenih storitev v sistemu. Podatki kažejo, da je prostora za boljšo organizacijo, večji izkoristek kadra, opreme in prostorov pri izvajalcih še precej veliko, zato je naloga vseh sistemov, da te možnosti izkoristimo.

Res je, da so se odgovorni v zadnjih mesecih pričeli osredotočati na potrebe po spremljanju storilnosti, izkoriščenosti kadrov in opreme, nagrajevanja po opravljenem delu in ne po uravnilovki na kadrovsko načrtovanje. Vse to so predlogi, ki jih ZZZS posreduje in predstavlja vsem strokovnim in političnim strukturam že več let. Mnogo več sredstev predstavlja transfer iz ZZZS blagajne v zadnjih petih letih, milijardo in pol več. Žal od tega 1 milijardo za vsebine, o katerih je odločala Vlada sama, plače, višje cene, plačilo po realizaciji, za kar pa nobena vlada ni zagotovila blagajni novega trajnega vira financiranja. Tudi učinka teh ukrepov plačne politike v zadnjih letih ni zaznati, saj plače zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev v javnem sektorju niso vezane na produktivnost in kakovost opravljenega dela. Ukrepi, ki so trenutno potrebni, so izključno organizacijski. Merjenje in spremljanje storilnosti in variabilno nagrajevanje učinkovitih in kakovostnih v sistemu, medtem ko bomo urejali te osnovne organizacijske vsebine, pa je potrebno urediti še sistem e-naročanja pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Podatki o čakajočih in čakalnih dobah niso pravilni, postavljanje ukrepov ali predlaganje zakonskih sprememb na osnovi napačnih podatkov, pa ni najboljši sistemski pristop. Število zdravnikov na sekundarju se je v zadnjih desetih letih praktično podvojilo, obseg opravljenih storitev v letu 2022 še vedno ni dosegel obsega opravljenih storitev pred covidnega obdobja, za leto 2023 bomo točne podatke imeli čez nekaj dni, vendar trendi tekom leta 2023, v marsikateri slovenski bolnišnici glede tega niso bili ugodni, tudi zaradi odliva dela kadra v zasebni sektor, ki ga je spodbujala zdaj sicer že ukinjena določba interventnega zakona. Na nek način veseli tudi dejstvo, da določene strukture predlagajo spremembe v zdravstvenem sistemu, kot je na primer angažma vseh kadrovskih kapacitet, tudi tistih ki izvajajo tako imenovane samoplačniške storitve in dejavnost. Z veseljem bomo vse te kadre, ki sedaj delujejo v samoplačniških ambulantah, sprejeli v javni zdravstveni sistem. Še več, na voljo je kar nekaj še ne oddanih programov za izvajanje zdravstvenih dejavnosti na osnovi katerih lahko zdravstveni delavci izven javnega zdravstvenega sistema pridobijo koncesijo za delo v javnem zdravstvenem sistemu pod temi enakimi sistemskimi pogoji. Pomembno pa je, da javni zdravstveni sistem, ki ga vsaj v besedah podpirajo vse strokovne in politične strukture, ohranimo kot učinkovito delujoč sistem, učinkovitost tega delovanja pa je potrebno doseči, meriti in nagrajevati z že omenjenimi organizacijskimi ukrepi. In še, v vsakem organizacijskem sistemu je potrebno načrtovanje. V tako pomembnem in zahtevnem, kot je sistem zdravstvenega varstva, je načrtovanje še posebej pomembno, saj je vsaka družba omejena s finančnimi sredstvi, zato je potrebno opredeliti koliko in katere standarde si lahko privošči. Velja to tudi za sistem zdravstvenega varstva. ZZZS je v vlogi aktivnega kupca, ki ne more in ne sme pavšalno slediti željam izvajalcev po plačilu in cenah, ampak cene določa na osnovi kalkulativnih elementov in stroškovnega spremljanja, ki je v pristojnosti izvajalcev samih. Finančni transferji iz proračuna v blagajno ZZZS še vedno niso zadostni. V letu 2023 smo črpali 283 milijonov evrov, v letu 2024 je predvideno črpanje 420 milijonov evrov, vendar naraščajo ti transferji predvsem zaradi vsakoletnega dviga plač v zdravstvu. Organizacijski sistem iz katerega bo vsak vzel tisto kar si želi in kolikor si želi v praksi, ne deluje. Še več, v neenakost postavlja predvsem naše zavarovance, ki jim je ta sistem namenjen, saj ne odgovarja v celoti na njihove utemeljene potrebe, tega pa predvsem ZZZS ne želi, ker delujemo izključno in samo v korist zavarovanih oseb z enakimi možnostmi dostopa tudi tistih ranljivih. Dostopnost do zdravstvenih storitev je potrebno dvigniti, ampak najprej preveriti ali je trenutna storilnost izvajanja zdravstvenih storitev optimalna oziroma koliko jo lahko še povečamo v korist zavarovanih oseb dokazano, da še precej in to z obstoječimi kapacitetami, in predvsem ugotoviti koliko je tistih, ki na storitve dejansko čakajo, javno objavljeni podatki o številu čakajočih in čakalnih dobah niso točni. Zanje je odgovoren sistem e-naročanja na NIJZ-ju in izvajalci zdravstvenih storitev, ki ga polnijo. To je pač naš prispevek, da bi mogoče spodbudili razpravo in vprašanja, ki pač seveda bodo vezana tudi na pravkar predstavljeno poročilo Računskega sodišča, ob predpostavki, da sem predstavila trenutno stanje, vezano na sistem zdravstvenega varstva.

Hvala.