Govor

Jana Ahčin

Hvala lepa za vprašanja.

V glavnem, kar se občin tiče, nikakor ni bil to moj apel za pokrajine, niti slučajno, ampak je bil to bolj apel na to, da moramo pri pripravi zakonodaje paziti na to, da bodo za zakonodajne rešitve morda malce bolj enostavne. Jaz sem bila kar malce zaskrbljena, 14 dni nazaj smo imeli na Ministrstvu za javno upravo sestanek na temo tega Zakona o javnem naročanju in je direktor direktorata predstavil ureditev nove direktive, ki je tako kompleksna in tako zakomplicirana, da nihče ne bo mogel več pripraviti javnega naročila. In sem jaz potem rekla, poglejte, vi pravite, mi ugotavljamo veliko kršitev na področju javne naročniške zakonodaje. Potem vi pravite, korupcija je, samo en ponudnik je - ne, samo en ponudnik je sposoben pripraviti tako javno naročilo, ker ga enostavno ne razume, ker ne zna izpolnjevati vseh pogojev. In ti moraš imeti doma blazno velik aparat, administrativni, da bo znal slediti vsem tistim predpisom, ki jih bomo morali mi narediti. In v bistvu, to je bolj apel za bolj enostavno zakonodajo. Pa hkrati tudi to, no, za stalno izobraževanje. Mogoče še to, mi smo v stalnem stiku s Skupnostjo občin Slovenije, z Združenjem mestnih občin Slovenije, Združenjem občin Slovenije, in redno predstavljamo naše ugotovitve in vedno poudarjamo ta izobraževalni vidik. To je bila v bistvu samo ugotovitev. Pač, malo jih je, morda bolj opravičilo za njih, zakaj dobijo negativno mnenje, ne pa da so tako slabi, ampak v bistvu zaradi tega, ker ne morejo znati, no, tako.

Kar se pa tiče informacijskih sistemov. Vsaka centralizacija pač prinese nekaj dobrega, pa hkrati tudi kaj slabega, to je vedno tisto, kaj se boš odločil. In vedno je treba narediti pač nek presek prednosti in slabosti in reči, kje si zdaj boljši. Zdaj, če si centraliziran, si močnejši, lahko narediš bolj varen informacijski sistem, ampak hkrati si pa tudi bolj ranljiv, zaradi tega, ker prej, če je bilo pet informacijskih sistemov, so napadli enega, štirje so še delovali, zdaj pa v bistvu cel ne dela. Tako da tukaj je vedno, bom rekla, treba narediti neko res temeljno analizo in se potem na podlagi tega odločiti. Drugače pa te individualne rešitve po posameznih subjektih, ja, določeni subjekti imajo pet različnih informacijskih sistemov, kar je težko za vzdrževati, kar je težko za financirati, ker je težko zagotavljati tudi ljudi, ki znajo z vsem tem delati. In tukaj potem, zakaj se ne lotijo te centralizacije, ki bi bila rešitev. Ker, prvič, ali nimajo denarja ali ne morejo tega tako hitro narediti, ali pa nimajo kadrov. Tako da tukaj smo vedno, kakor se obrneš, imaš nekaj zadaj, se moraš o nečem odločati.

Tretje vprašanje pa to, kar se tiče… V lanskem letu smo dobili od Državnega zbora sedem pobud, od delovnih teles. Mi jih moramo pet upoštevati v naših programih dela. Jaz moram reči, da je bilo vseh pet, mislim, pet je bilo izbranih ali celo šest in smo jih uvrstili v naš program za izvajanje revizijske pristojnosti. Zdaj, ko bo revizija zaključena, se pravi, te revizije se bodo začele v letošnjem letu. Ene so se že začele, ene pobude se že obravnavajo. Takoj, ko bo revizijsko poročilo izdano, boste posebej, tisti, ki je bil pobudnik za to, tudi bo dobil poročilo in obvestilo o tem, da je bila pobuda obravnavana in kakšne so bile ugotovitve.

Tako, hvala lepa.