Dobro jutro, lepo pozdravljeni!

Najlepša hvala za besedo.

Torej, pred vami je Poročilo o izvrševanju letošnjega proračuna v prvi polovici letošnjega leta. Forma poročila je klasična, standardna, se pravi po poročilu o realizaciji prejemkov izdatkov od januarja do junija, oceno realizacije do konca leta in pa potem posamezna poglavja glede finančnih terjatev in naložb in računa financiranja o prerazporeditvah in vsem, v bistvu, kar se je dogajalo v prvi polovici leta.

Torej gre za državni proračun, ki ga je Državni zbor sprejel lanskega novembra. In kot vedno vam povem, da v bistvu prihodki, prihodke načrtujemo, bi rekla, odlično, zato ker smo nekje v prvi polovici leta, smo na prihodkovni strani realizirali 49,7 odstotka načrtovanih prihodkov, se bom potem lahko lotila tudi posameznih kategorij, medtem, ko je na odhodkovni strani, je pa realizacija v prvi polovici leta, ker življenje sicer ni linearno, ampak je pa realizacija v prvi polovici leta 45 odstotkov načrtovanih odhodkov. Torej ta v bistvu nižja realizacija odhodkov je predvsem posledica tega, da smo delali proračun v negotovih razmerah, kako hitro bo stekla sanacija po poplavah, tako da smo si pustili v proračunu v bistvu rezervacijo za, za te namene in ker je v bistvu, tradicionalno je poletje ali pa druga polovica leta investicijsko bolj intenzivna, je v bistvu zato tudi ta trend, da je torej realizacija zdaj v polovici leta nižja od polovice, ni nič nenavadnega.

V bistvu, zdaj, če pogledamo samo raven odhodkov in prihodkov, v prvem polletju smo realizirali 11 odstotkov višje prihodke glede na enako obdobje preteklega leta in pa tudi 9,3 odstotka višje odhodke glede na preteklo leto. Zdaj, ključna razlika na prihodkovni strani, jaz bi rada povedala, da smo v bistvu ta proračun, ko ste ga sprejeli novembra, še ni vključeval dodatnih prihodkov, ki jih je vpeljal Zakon o, torej, ZORF, torej Zakon o…, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, torej popoplavni zakon in zato je v bistvu razlika na davku od dohodka pravnih oseb, kjer se je še s tistim decembrskim zakonom v bistvu, potem se je povišala tista stopnja. Tako, da tukaj, če bomo gledali pač posamezne postavke, posamezne vire je tukaj ta bistvena razlika. In pa pri v bistvu dividendah, ker je ta isti zakon, je vpeljal tudi dividende, v bistvu SDH, kot namenski vir za potem financiranje poplav preko Sklada za obnovo Slovenije.

Tako, da v bistvu, če zdaj, torej ta realizacija v prvi polovici letošnjega leta ni bila bistveno drugačna od preteklih let. Se pravi, plače in prispevki za zaposlene so se gibali nekje v skladu z načrtovanimi v proračunu. Dejansko ti dve, ta dva namena sta na 50 odstotkih, kar je v bistvu v redu, ker je bilo, v prvi polovici leta je že izplačan regres za javne uslužbence in zdaj v drugi polovici leta so pa plače višje za 3,3 odstotke zaradi povišanja plačnih razredov, torej povečanja vrednosti plačnih razredov zaradi uskladitve z 80 procentov lanske inflacije, tako da tu načrtujemo, da torej, tu je, tu so stvari bile v redu planirane. Potem izdatki za blago in storitve, se vidi, da so v bistvu narasle poslovne najemnine za kupnine, da so višje tekoče, da so višji stroški tekočega vzdrževanja. Potem na obrestih, ker imamo, torej ker imamo izdane obveznice s fiksnimi obrestnimi merami, lahko tudi obresti zelo dobro napovemo in tudi tu je razlika samo nekaj med plačilom domačih, tujih obresti, ampak kumulativno so pa pač tukaj stvari. V redu. Potem je ta večja postavka, ki smo jo načrtovali za rezerve. Poleg splošne proračunske rezervacije za nepredvidene namene je kot rečeno bilo tukaj več denarja na razpolago ob sprejetem proračunu za popoplavno obnovo. Popoplavna obnova je v, torej v prvi polovici leta smo torej 100 milijonov, 105 milijonov zagotovili za zagotavljanje pretočnosti strug tekočih voda, odstranjevanje naplavin in tako naprej, se pravi za utrjevanje obstoječih brežin in nasipov. Potem na področju infrastrukture je bilo za odpravo posledic naravnih nesreč porabljenih 18 milijonov evrov. Potem, kot veste, izplačujemo predplačila za obnovo stanovanj, še vedno pomoči za samozaposlene. Potem je dobilo iz naslova popoplavne obnove je dobilo gospodarstvo za 33 milijonov evrov pomoči. Potem še na področju dela, družinske in socialne politike 11 milijonov in pol za izredno denarno socialno pomoč prizadetim v poplavah za podporo kmetom devet milijonov, za odvoz v obdelavo in predelavo odpadkov tri milijone in pa še dodatne tri milijone za pokrivanje intervencijskih stroškov sil za zaščito in reševanje. Potem glede subvencij. Subvencije se tudi odvijajo v skladu nekje, bi rekla, s pričakovanji. S tem, da je tukaj nekoliko višji veljavni proračun glede na sprejetega, ker je še prišlo do izplačil še subvencij za, torej področje draginje, torej zaradi omejene cene, ki jo imamo gospodinjstva za plačilo električne energije. Potem področje transferov posameznikom in gospodinjstvom narašča nekoliko hitreje oziroma je poraba nekoliko višja, kot je bilo načrtovano ob pripravi proračuna. Potem so pa še druga večja stvar, so pa še investicijski odhodki, investicijski transferji. Tukaj pa kot rečeno je realizacija nekje na ravni 25 odstotkov zdaj v prvi polovici leta, ampak je bila zdaj tista glavna gradbena sezona. Tako da v bistvu tudi ustroj je tako, da hodijo računi, potem na ministrstva tudi od drugih upravičencev, se pravi od občin in od podjetij pridejo jeseni, tako da je na tem namenu, je potem poraba v drugi polovici leta višja. In še plačila sredstev v proračun Evropske unije. Tudi tukaj je poraba nekoliko nižja od polovice, če tako rečem. Ta del, ki je plačila, torej plačila iz naslova davka na dodano vrednost in BND so nekje v skladu z načrti, medtem ko so v bistvu glede carin je pa bistveno ta večja korelacija koliko carin se pobere v tekočem letu in koliko jih je potem treba pač poslati v Bruselj, da se tako izrazim. Tako da tukaj verjetno bo to vplačilo letos na koncu nekoliko nižje kot smo, kot smo pričakovali. Na prihodkovni strani pa, če omenim je pa v bistvu dohodnina je nekoliko tudi boljša, kot smo jo načrtovali oziroma je bilo pobrano že več kot 50 odstotkov načrtovane. To je predvsem posledica, torej, bomo rekli, polne zaposlenosti, polnega trga delovne sile. Največ ljudi v zgodovini te države ima službo, ima delo, plačuje davke, plačuje prispevke. Potem je že omenjena druga, recimo taka večja postavka, davek na dodano vrednost. Je bil v prvi polovici leta realiziran v približno 47 odstotkih, kar je tudi v skladu s trendi, ki jih spremljamo, da je druga polovica leta nekoliko močnejša. Tako da tukaj ni nobenih posebnih skrbi, bi rekla. In pa kot rečeno, ta razlika, kjer smo pač pobrali več kot je bilo v sprejetem proračunu. Je pa davek od dohodkov pravnih oseb, zaradi že omenjenega razloga. Bodo pa to kot rečeno so to namenski prihodki, ki so delno že izločeni, ostali bodo pa do konca leta. Torej namenski prihodki, ki gredo v Sklad za obnovo Slovenije, da bomo tudi v prihodnjih letih lahko tole popoplavno obnovo nemoteno financirali. Seveda je treba omeniti tudi evropska sredstva. Iz evropskih sredstev boste rekli, da jih tradicionalno previsoko načrtujemo. Dejstvo je, da tukaj prihodkovna stran vedno sledi odhodkovni strani tako hitro kot se pač evropska sredstva porabljajo, samo tako hitro jih potem lahko pripeljemo noter, da rečem na prihodkovni strani. Ampak tudi tukaj je zdaj, pač na polovici leta, je realizacija 30 odstotna. Smo pa prav ta teden dobili novico, da nam je Evropska komisija potrdila tretji zahtevek iz Načrta za okrevanje in odpornost, se pravi, to je ta denar, ki ga še pričakujemo v letošnjem letu in pa tudi ena velika postavka tukaj noter so sredstva solidarnostnega sklada Evropske unije. Tudi ta priliv 328 milijonov naj bi dobili do konca leta in v državni proračun. Na prihodkovno stran bomo pač pripeljali toliko kolikor smo ga, kolikor dejansko smo ga tudi letos porabili, to je vedno ta evropska sredstva, vedno delamo tako, približno ena za ena. Tako da to je glede prihodkov, torej glede bilance prihodkov in odhodkov. Torej iz računa finančnih terjatev in naložb je razvidno, da je bilo v prvem polletju nakazanih 150 milijonov vračil od HSE, se pravi, to je vračilo vračilo naknadnega vplačila kapitala iz leta 2022 in pa na računu financiranja lahko vidimo, da je od 4,6 načrtovanih milijard zadolževanja, da je bilo v prvi polovici leta realiziranih 2,2 milijardi 400 in da smo odplačali dolga od načrtovanih dveh milijard in pol praktično, da smo praktično vse te obveznice že v prvi polovici leta vrnili. Tako da zdaj med letom so pa potem še te zakladne zakladne menice, tri, šest, dvanajst mesečne. Tako da dolg državnega proračuna je konec leta 2023 znašal 40 milijard. Na 30. junija je znašal 41 pa pol milijarde oziroma 62 odstotkov BDP. Zdaj, vprašali ste še, kje smo pa trenutno? V bistvu, mogoče nisem povedala še tega podatka, ki ste ga razbrali, da je v bistvu primanjkljaj v prvi polovici leta znašal 345 milijonov evrov, kar je bistveno pod načrtom oziroma bistveno pod tem, kar bi bila lahko končna letna realizacija 2,2 milijardi evrov. In tudi v tem poročilu smo preračunali zdaj po teh novih številkah, ki jih imamo, da bi lahko bila realizacija ob koncu leta boljša bomo rekli oziroma da bi bil primanjkljaj nižji in ga ocenjujemo nekje na milijardo in pol evrov. Zdaj, glede trenutnega stanja na strani proračun.gov.si lahko spremljate vsak dan kaj se dogaja z državnim proračunom. Do včeraj smo nabrali 9,3 milijarde prihodkov in porabili 10,3 milijarde odhodkov. Se pravi, na včerajšnji dan smo približno eno milijardo v primanjkljaju. Zdaj če, ne vem verjetno boste kaj konkretno še vprašali. Jaz lahko zdaj samo povem, da so se intenzivirale, kot rečeno, da so pač podatki na teh investicijah, da so šli gor. Da se tudi zdaj v drugi polovici leta, da smo izločili v Sklad za obnovo Slovenije dodatno te prejete namenske odhodke, da se pač ta popoplavna obnova nadaljuje. Zdaj v drugi polovici leta v bistvu pridejo še ta, da ga omenim, se pravi, če me boste vprašali od kje bomo še prišli na ta dodaten, na ta višji primanjkljaj. Zdaj v drugi polovici leta imamo še ena velika postavka bo prišla iz ZZZS, iz te blagajne za njeno uravnoteženje. Drugače pa, kot rečeno, ključne bodo te dodatne investicije. Tu se dogaja na polno tako na področju, torej zaključena je stara perspektiva, ta nova perspektiva se v bistvu počasi prebuja. Govorimo o večletnem finančnem načrtu 2021-2027 in nekako se dogaja, ampak to je pa izven proračunsko tudi načrt za okrevanje in odpornost. Tako da jaz bi se tukaj ustavila in bi rajši odgovorila na kakšna vaša konkretna vprašanja. Hvala.