Govor

Hvala lepa za besedo. Spoštovani gostje.

Moram reči, da poročilo ne kaže tudi na to, da mogoče so zadeve preveč zgolj samo mrtve črke na papirju in da premalo preidemo od besed k dejanjem. Zakaj o tem govorim? Zato, ker je veliko zapisanega, veliko o vseh projektih, ki so bili izvedeni, pa lahko danes ugotavljamo, pa ne samo mi, tudi učitelji, da je bralna pismenost, sploh še pri mladih ali pa pri mlajših, pri najstnikih, v Sloveniji iz leta v leto slabša. Bila je omenjena res ta bralna pismenost, PISA, rezultati so bili porazni. O tem smo v tem Državnem zboru veliko govorili, ampak lahko rečem, da pogrešam premalo neke zavzete aktivnosti. Nenazadnje ne morem mimo tega, da ne bi rekla, da smo v Novi Sloveniji predlagali ravno za osnovnošolske otroke, pa tudi srednješolske, da se uvedejo zaradi večje in boljše poznavanje slovenskega jezika in večje vključenosti tujih slovensko govorečih otrok v slovenski jezik tako imenovane pripravljalnice, katere vem, da ne marate slišati, ampak drugače jih ne znam opredeliti ali ubesediti. Zato ker enostavno to bi bilo, bi rekla, ena taka koncentrirana slovenska beseda, slovenska kultura, ki bi zagotovo, ne verjamem, mislim, ne bom rekla v enem letu, zagotovo pa v nekaj letih dvignila bralno pismenost in seveda utrdila slovenski jezik.

Jaz mislim, da smo tukaj vsi prisotni, ki zagovarjamo, da je potrebno slovenski jezik spoštovati, ga ohranjati, ga krepiti, nenazadnje, slovenščina je tudi eden izmed uradnih evropskih jezikov; bojim se, da imamo premajhen poudarek na tem področju. Kar je mene mogoče v zadnjem tednu še bolj spodbudilo in je ravno sovpadalo z današnjo sejo, pa je - verjetno ste vsi dobili pismo Zveze društev slovenskih filmarjev in ustvarjalcev, oni so zapisali, da določeni zakoni, ki so bili sprejeti pred dvema letoma, praktično ne delujejo in se ne izvajajo. In posledično iz njihovih pisem - jaz upam, da imate to vsi - lahko rečemo, da se ne izvaja obvezna sinhronizacija vsebin, namenjena otrokom do 12. leta. Se pravi, mi imamo zakon, ki določa sinhronizacijo vsebin, namenjenih otrokom do 12. leta, in tega ne izvajamo. In potem se vprašamo, zakaj je naš slovenski jezik tako slab. Oni so opozarjali, da so zakoni začeli veljati 22. oktobra 2022, zdaj smo septembra 2024, vem, da se nanaša na druge določbe, ampak tudi posledica, lahko razberem iz tega pisma, iz tega dopisa, je ta, da se stvari ne izvajajo. In potem se sprašujemo, zakaj otroci enostavno ne govorijo slovensko oziroma zakaj je ta bralna pismenost toliko slabša. Jaz bi prosila seveda za odgovor, kako je, kar se tiče sinhronizacije vsebin, namenjene otrokom do 12. leta. Hvala lepa.