Hvala lepa, predsedujoča. Lep pozdrav vsem.

Na kratko bi predstavila mnenje komisije Državnega sveta. Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino je na 20. seji 11. septembra obravnavala poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025 za leto 2023, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Komisija se je s poročilom seznanila. Na podlagi predstavitve poročila komisija ugotavlja, da je leta 2023 bilo izvedenih, nadaljevanih in zaključenih veliko projektov s področja slovenskega jezika oziroma jezikoslovja ter infrastrukturnih dejavnosti. Potekale so študije in raziskave, cilji, ciljni uporabniki in govorci pa so bile tudi slovenske skupnosti zunaj Republike Slovenije ter govorci slovenščine v večjezičnem okolju. Komisiji so bili predstavljeni glavni vsebinski poudarki poročila o izvajanju ukrepov jezikovne politike v obravnavanem letu. Komisija podpira priporočila medresorske delovne skupine za spremljanje izvajanja jezikovne politike za področja, ki v prihodnje zahtevajo še več pozornosti, in sicer skrb za čim bolj razvite sodobne digitalne vire in čim bolj razvita jezikovno tehnološka orodja tudi za osebe, ki potrebujejo prilagojene načine sporazumevanja, slovenski znakovni jezik in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami, zlasti skrb za dvig sporazumevalne zmožnosti gluhoslepih, izboljšanje bralne pismenosti vseh generacij. Zaskrbljujoči so seveda ti slabi rezultati raziskave PISA 2022, kar je bilo tukaj že omenjeno. Izboljšanje položaja slovenščine kot jezika znanosti in jezikovno dostopnost do kulturnih dobrin tudi za osebe s posebnimi potrebami - zvočne knjige, zvočni opisi predstav, filmov, podnapisi in drugo. Člani komisije podpirajo ukrepe pristojnega ministrstva v prid skrbi za slovenski jezik na različnih področjih njegove rabe, še zlasti pa na področju jezikovnega izobraževanja in jezikovne opremljenosti oziroma na splošno za jezikovno kulturo in jezikovno krajino.

Vendar izpostavljajo, da je na različnih področjih zaznati pomemben razkorak, torej eno je teorija, drugo pa je praksa, razkorak med sprejetimi ukrepi in njihovim dejanskim izvajanjem v praksi. Zlasti so skrb vzbujajoči mednarodni rezultati bralne pismenosti med mladimi PISA 2022, kjer je Slovenija v zadnjem desetletju zelo nazadovala, saj je dosežek bralne pismenosti zadnje desetletje pod povprečjem. Prav tako je pomemben položaj in razvoj slovenskega jezika kot strokovnega jezika v visokem šolstvu in raziskovalni ter razvojni dejavnosti. Komisija pri tem izpostavlja, da je aktualna razprava o novem zakonu za visoko šolstvo prava priložnost, da se položaju in pomenu slovenščine v visokem šolstvu in znanosti posveti dodatna pozornost. Komisija ocenjuje, da omenjeni mednarodni rezultati glede bralne pismenosti predvsem kažejo na sistemsko daljše nezadostno financiranje vzgoje in izobraževanja, ki ima in bo imelo daljnosežne posledice za celotno slovensko družbo. Pri tem se je treba posebej zavedati, da je jezik najpomembnejše orodje sporazumevanja, s katerim se otroci srečajo že zelo zgodaj, zato je izrednega pomena, da otroci že od rane mladosti preko pripovedovanja in branja spoznavajo različne vsebine in načine ustreznega komuniciranja v slovenskem jeziku. Zavedati pa se je tudi treba, da bi tudi takojšnji dodatni ukrepi, ki bi bili nujni v prid izboljšanju stanja v vzgoji in izobraževanju, ki ga še dodatno pesti pomanjkanje učiteljev, učinkovali šele na dolgi rok. Komisija opozarja, da je uresničevanje jezikovne politike pristojnost in obveznost celotne vlade in vsakega ministrstva posebej. Jezikovna politika z ukrepi presega svoj primarni ministrski resor za kulturo in posega na tako različna področja, da zahteva permanentno sodelovanje vseh vladnih resorjev tako pri pripravi kot uresničevanju jezikovne politike. Komisija zato posebej poudarja, da mora Vlada več pozornosti nameniti medresorskemu povezovanju in ukrepe jezikovne politike presojati tako preko vsebine in instrumentov za njeno uresničevanje kot pri zagotavljanju zadostnih proračunskih sredstev ter pri tem upoštevati vrsto dejavnikov, ki odsevajo uspešnost ali neuspešnost te politike.

Hvala lepa.