Želi besedo še generalna direktorica? Ne, okej. Potem pa odpiram razpravo, prvi krog, kakšno vprašanje? Če ni vprašanj, bi potem jaz začel.

Rekli ste najprej glede popoplavne obnove, ker mislim, da je to najbolj pereča tema, ki jo občutijo predvsem ljudje na Koroškem in v Savinjski dolini. Rekli ste, omenili ste 800 milijonov evrov za različne sanacijska dela. Zdaj mene zanima bolj podrobno te postavke, ali je ta denar bil namenjen toliko večji meri za DRSI, se pravi Ministrstvo za infrastrukturo za obnovo cest? Je bil to namenjen denar za širitev koncesij ali pa oziroma koncesijskih del na samih vodah? Slovenija je razdeljena, kar se tiče koncesij za cesto, recimo na devet področij, pri vodah je podobno. Kar pa je bistveno, pa je bistveno to, da ta pomoč, zaenkrat jo ljudje seveda jo občutijo pri državni infrastrukturi in hvala bogu, da se je to zgodilo, da je državna infrastruktura na Koroškem več ali manj v boljšem, seveda, da je popravljena. Je pa še vedno veliko razočaranja, pač pri ljudeh, ker ta denar, ki jim je bil obljubljen, pač do njih še ni prišel. Se pravi te postavke od 800 milijonov evrov, ki ste jih omenili, če jih lahko malo razdelite.

Tudi rekli ste, da zdaj v zadnjem obdobju pač glede podatkov o investicijah, da se bodo ti podatki oziroma te investicije še spremenile in da se bo širilo. Pa me zanima, kakšna bo sama realizacija? Kaj se kaže zdaj v devetem mesecu? Kakšna bo realizacija po posameznih resorjih?

Druga stvar pa imate tu dol zapisano, se pravi, davčni prihodki. Omenili ste, da pač smo pobrali zaradi dobrih razmer več zaposlenih in tako naprej, pa poberemo več davka. Se pravi, v lanskem letu, v tej prvi polovici leta smo pobrali za 739 milijonov evrov več prihodkov, imate tam zapisano, tudi zaradi pač davka na dohodek in dobiček. Se pravi, lahko pričakujemo do konca leta okrog milijardo in pol več prihodkov, tudi iz naslova pobiranja davkov, ali ne? Se pravi, veste, če pobiramo na eni strani več davkov, na drugi strani bi ljudje pričakovali tudi kaj več od tega. Tukaj zdaj je zelo pomembno, da, ta polemika je bila tudi že enkrat v javni obravnavi. Ljudje pač plačajo več, več imamo v proračunu imeli pa bomo kar velik primanjkljaj. To je moje drugo vprašanje. Glejte, tukaj imate na 36. strani pod točko 5 zapisano: Prihodki državnega proračuna bi ob koncu leta lahko znašali 14,46 milijarde evrov, odhodki pa so ocenjeni na skoraj 16 milijard evrov. Se pravi, načrtovani proračunski primanjkljaj za leto 2024 v pol letu tako znaša 1,5 milijarde evrov. To ni malo, to res ni malo, s tem, da smo mi dvignili davčna bremena za popoplavno obnovo, in da imamo druge vire za popoplavno obnovo in prav je, da jih imamo, da tem ljudem na Koroškem, v Šaleški dolini, v Savinjski dolini pač pomagamo, pa tudi drugod po državi. Ampak razumem, da pač socialna država stane in da imamo dobro socialno državo. Vse lepo in prav, ampak naj spomnim, da od leta 2019 je bil proračun - koliko? - deset milijard evrov je bil 2019 pred covidom. Zdaj je bil covid, Ko smo pač potrošnjo dvignili, socialne transferje dvignili, nadomestila za delo na domu in tako naprej. Mi tega primanjkljaja še vedno oziroma odhodkovne strani, kljub temu, da covida že davno ni več, ne brzdamo. In primanjkljaj je kar velik, primanjkljaj bo okrog 2,5 milijarde evrov, se opravičujem, 1,5 milijarde, ampak to ni malo, ker se nalaga. In nekje bomo mi pač morali to vzeti, ne? Jaz razumem, da so potrebe po krepitvi socialne države pač zelo velike, ampak ne glede na, ne glede na situacijo s poplavami bi bili še vedno priča primanjkljaju. Tudi če ne bi imeli poplav, bi verjetno bi imeli skoraj enak primanjkljaj, se razume. To je tisto, kar boli dolgoročno, kako bomo mi brzdali primanjkljaj. Pa to ni kritika, ampak je bolj konstruktivna razprava, na kakšen način bomo mi ta primanjkljaj brzdali, ne vem, leta 2027, če bomo pač primanjkljaj, če bo rastel na tak način; ljudi lahko davčno obremenjuješ nekaj časa, v nedogled pa ne gre. Zaradi tega ker prihajajo pač po mojem mnenju trde gospodarske okoliščine, zlasti kot podizvajalci v Sloveniji, avtomobilske industrije v Nemčiji nas bo ta trg zelo prizadel. In ob tem, ne, jaz upam, da bo brezposelnost in da pač še vedno nizka absolutno zaradi tega, ker na ta način je močnejša tudi socialna država. Želim si, da pač imamo močne banke, ki bodo še vedno financirale lahko oziroma pomagale delovati v gospodarstvu, ampak s takimi davčnimi obremenitvami ali pa višjimi davčnimi obremenitvami na to gospodarstvo bo pač, bomo več težko shajali, da bomo lahko krepili vse luknje. Torej to v bistvu je bolj moja razprava, državna sekretarka, verjamem v konstruktivnost tudi samih odgovorov zaradi tega, ker me primanjkljaj resno skrbi, ker ni samo odvisen od poplav. Za poplave smo dobili že druge, smo sprejeli tudi druge ukrepe, da smo določene pač to prihodkovno stran za sanacijske, za poplavno obnovo tudi potem lahko realizirali.

Najlepša hvala. Odpiram razpravo naprej. Gospa Vida Čadonič Špelič, izvolite.