Kot gradivo k točki dnevnega reda ste prejeli: dopis Računskega sodišča, Komisije za nadzor javnih financ z dne 3. septembra 2024 in del revizijskega poročila Računskega sodišča, Predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2023, ki se nanaša na preveritev izplačila nagrade Svetlane Makarovič. Omenjeno revizijsko poročilo je Računsko sodišče izdalo 3. septembra 2024.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: gospa Jana Ahčin, predsednica Računskega sodišča, ki se je opravičila, doktor Asta Vrečko, ministrica za kulturo, Računsko sodišče Republike Slovenije ima predstavnico in tudi Ministrstvo za kulturo. Vse goste še enkrat lepo pozdravljam!

Glejte, jaz bom uvodoma zelo kratek, ker mislim, da smo o tem že enkrat imeli sejo in da je tudi ta seja bila podlaga za sprejete sklepa glede izplačila te nagrade. In bom v bistvu samo postavil vprašanja, ki mislim, da so zelo tehtna in sledijo ugotovitvam KPK in Računskega sodišča.

Računsko sodišče - saj bo potem predstavnica povedala, kaj so ugotovili, ampak zelo kratka ugotovitev. Ministrstvo za kulturo je na podlagi poziva k izpolnitvi obljube nagrade izplačalo, ne da bi pred izplačilom dovolj skrbno preverilo vsa pravna dejstva in okoliščine primera v zvezi s prenehanjem obveznosti iz podeljene nagrade v smislu dane obljube oziroma vpliva na dolžnikovo obveznost izpolnitve. Takrat veljavni zakon, kakor tudi sedanji Zakon o Prešernovi nagradi ne predvideva situacije, ko nagrajenec zavrne nagrado. Tudi v določbah oziroma kakor tudi v javnofinančnih in drugih predpisih ni najti podlage za to, da bi ministrstvo po več kot 20 letih obveznosti, ki se ji je nagrajenka odpovedala, moralo poravnati. KPK ugotavlja, da iz zadeve izhajajo razlogi za sum storitve kaznivega dejanja izplačila brez pravne podlage in s tem oškodovanja proračuna, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti. KPK je primer v nadaljnjo obravnavo odstopil policiji. Proračunska inšpekcija bo po zagotovilih direktorice z dne, pozor, 12. 6. v kratkem tudi izdala poročilo. In kot sem že dejal, Računsko sodišče pač ugotavlja, da je bilo izplačilo nagrade v nasprotju z Zakonom o javnih financah, ki določa, da je pri pripravi in izvrševanju proračuna treba spoštovati načelo učinkovitosti in gospodarnosti. Prvič smo imeli pred pol leta prav, absolutno, in prav je, da imamo te seje. Nekomu se zdi 8346, 1000 evrov nizek znesek, pa vendar se dajmo vprašati, kaj bi, če bi povprečen državljan v državi dolgoval 8346 evrov davka, na primer, kaj bi sledilo. Sledila bi izvršba, njegov transakcijski račun in tako naprej. In tukaj, kaj se bo zgodilo naprej, če se je ugotovilo, da je bilo to izplačilo nagrade nezakonito, kakšne bodo posledice in kdo bo to vrnil državi, davkoplačevalcem? Ali obstaja kakšen instrument oziroma na kakšen način se bo ta denar nazaj vrnil davkoplačevalcem? Veste, to so taki primeri, ko ljudje izgubljajo potem zaupanje v pravno državo in v institucije. Računsko sodišče in KPK sta dve instituciji, ki morata biti tudi v nadaljevanju robustni in nedotakljivi, vsaj sam sem pristaš tega, in je potem potrebno, če Računsko sodišče in KPK ugotovi določene kršitve, je pač treba te kršitve znati tudi sanirati. In današnja seja je prav temu namenjena, da se o tem pogovorimo, na kakšen način bodo davkoplačevalci dobili ta sredstva nazaj, če je to sploh mogoče, ali pa kakšne bodo tudi politične posledice te odločitve. Naj povem, da je za ugotovitev KPK že marsikdo v tej državi, predsedniki Vlade so dobili kakšno nezaupnico že v preteklosti ali pa kakšni drugi ministri. Torej, to je na kratko to, kar je moje vprašanje, kajti razprava o tem je na tem odboru, na tej komisiji že bila in ne želimo ponavljati celotno zgodbo, ampak samo to kako sanirati to škodo, ki je nastala. Saj pravim, 8 tisoč 346 evrov je za nekoga malo denarja, gre pa za simptom, da se z denarjem pač ne razmetava in ne ravna protizakonito, ministrica. Najlepša hvala.

Zdaj pa dajem besedo vabljenim gostom. Želite besedo? Izvolite.