Hvala lepa spoštovana predsednica, predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!

Jaz sicer nisem stalni član tega odbora, sem se pa na to sejo pripravil, ker se mi zdi, da je to poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete izjemno pomembno, gre seveda za obdobje, ki je že za nami, gre torej za, lahko bi rekli, zgodovino, ampak saj vsi vemo, če se iz zgodovine nič ne naučimo, za sedanjost in prihodnost, potem so te razprave in ta poročila brezpredmetna. Bom šel po nekaterih sklopih, ki so dobro tukaj opisani, pardon, na drugi strani pa seveda generirajo neka dodatna vprašanja oziroma terjajo dodatna pojasnila. Če gremo recimo na področje varnosti v lokalnih skupnostih, za boljšo organizacijo in spremljanje policijskega dela v skupnosti je policija med drugim, prvič, sprejela postopkovnik o sodelovanju med notranjimi organizacijskimi enotami generalne policijske uprave na področju preventivne dejavnosti in policijskega dela v skupnosti, s čimer so bile, tako piše, vzpostavljene linije dela med notranje organizacijskimi enotami Generalne policijske uprave.

Drugič. Določila kontaktne osebe za preventivno dejavnost in policijsko delo v skupnosti v vseh sektorjih kriminalistične policije policijskih uprav.

In tretjič, aktivno sodelovala v več ciljnih raziskovalnih projektov z namenom ugotavljanja možnih načinov, pristopov in metod uspešnega približevanja in krepitve policijskega dela lokalnim skupnostim. Zdaj, policisti so v lanskem letu, ker to leto zdaj obravnavamo, izvedli skoraj 15 tisoč dejavnosti s področja preventivnega in policijskega dela v skupnosti. Tukaj mene zdaj zanima predvsem zaradi aktualnih tem, ki jih beremo praktično v vseh medijih. Kako poteka policijsko delo v romskih skupnostih? Zdaj, naprej, prepovedane droge. Govorim o podatkih s strani relevantnih inštitucij, konkretno NIJZ. Po podatkih spletne ankete (si.panda), ki jo je Nacionalni inštitut za javno zdravje izvedel marca lani, je 29,7 odstotka anketirancev v starostni skupini 18 do 74 let poročalo, da so vsaj enkrat v življenju uporabili konopljo, marihuano ali hašiš. Med deleži moških in žensk, ki so uporabili konopljo, je bila statistično pomembna razlika, ampak zdaj to toliko ni pomembno, skratka, opozarja se na povečan obseg rabe prepovedanih drog, povečan obseg rabe prepovedanih drog, na drugi strani pa se soočamo z nekimi težnjami, da bi ta problem rešili tako, da bi prepovedane droge legalizirali. V letu 2023 je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve nekoliko okrepilo sofinanciranje socialno-varstvenih programov na področju dela s povzročitelji nasilja v primerjavi s prejšnjim letom. To podpiramo. Me pa zanima, kakšen je konkreten predlog. Informacijska varnost, izjemno pomembna zadeva za funkcioniranje posameznika, družbe kot celote. Da ne vzamem preveč časa na tem področju, bi prosil za odgovor na vprašanje. Kako je s kadri, ker kibernetska varnost se bo vedno bolj pomembna. Ali se tu kadrovsko tudi krepimo na tem področju? In zdaj, kot sem povedal, ki so mi blizu številke, sem se v pripravi na to sejo ukvarjal s Statističnim uradom oziroma s podatki, ki jih daje Statistični urad Republike Slovenije, ki med drugim vodi tudi evidenco polnoletnih in mladoletnih obsojencev za kazniva dejanja po različnih kriterijih, po občinah, po vzhodni kohezijski, po kohezijskih regijah in tako naprej. Pa če gremo najprej pogled od daleč, vzhodna kohezijska regija, obsojene osebe,, torej kot rečeno, govorim o številu obsojenih polnoletnih in mladoletnih oseb na tisoč prebivalcev. S temi podatki bom operiral v nadaljevanju. Torej najprej vzhodna kohezijska regija, kamor seveda spada tudi jugovzhodna. Obsojene osebe 2,5 na tisoč. Zahodna, 1,8 se pravi, zahodna je boljša. Mi je malo nerodno, ker prihajam tudi iz vzhodne. Zdaj pa občine. Tukaj pa imamo zelo zanimive podatke iz katerih bi se morali nekaj naučiti in tukaj bi vladno stran tudi prosil kako naprej na podlagi statističnih podatkov, ki niso politikantski. Pa recimo poglejmo. Ja, občino - kje pa je Škocjan? -, ta je najbolj alarmantna, mi je zelo žal, število obsojenih oseb, 13,5; Kočevje 9,3; Novo mesto 6,5; Šentjernej, 6,7. Samo nekaj, to si lahko pogledate je zelo, je zelo zanimivo, zelo dobro Statistični urad te zadeve dela, ampak iz teh številk bi mi politiki najbrž morali potegniti neke konsekvence oziroma rešitve. Zdaj, občina Škocjan kot rečeno je daleč na prvem mestu, še enkrat, lani je bilo tam s stalnim prebivališčem kar 13,5 mladoletnih in polnoletnih obsojenih na tisoč prebivalcev, skupaj 47 oseb. Zdaj, včeraj sem govoril, da ne bom napačno razumljen, da sem se na včerajšnji seji oglasil za to, da romsko skupnost vzamem v bran, ker niso vsi isti, ker večina je dobrih, mnogi seveda romsko skupnost zdaj po dolgem in počez diskriminirajo in tako naprej. Jaz nisem na tej strani, želim pa, da jim pomagamo, da se integrirajo, so del naše slovenske skupnosti in žal statistika, Statistični urad tako govori, da imamo korelacijo, premosorazmerje, če pogledamo občine, več Romov, več kriminala. To si nisem jaz izmislil, Statistični urad, ki je relevantna inštitucija, o tem govorim. Zato prosim za nekaj teh navedb, en komentar vsaj ali pa kakšno namero ima Vlada, da se bo ta statistika popravila? Letošnje leto je najbrž mimo, bo še hujše po moje kot vidimo, ampak za prihodnost ker to ni proces, ki bi trajal eno leto, to bo trajalo še in še. Mi smo imeli v naši občini, prihajam iz občine Črenšovci, nekoč davno, pred več kot 30 leti, enega učitelja, ki bi ga danes šolska inšpekcija vrgla skozi okno ven. Ta učitelj je imel Rome, Cigančke tako rad, da je s kolesom šel do romskega naselja, dva naložil na štango, enega pa zadaj pripeljal v šolo in na dan naredil najmanj tri, štiri kroge, danes to ni dovoljeno, ampak ta je naredil ogromno, da so se ti otroci lahko integrirali, ker brez šole ni integracije. Hvala lepa in prosim za komentar oziroma odgovore.