Hvala lepa, gospa predsednica za dano besedo. Dovolite, da se tudi sam najprej zahvalim za prijazno vabilo in prav lepo pozdravim tudi v lastnem imenu in v imenu našega resorja vse prisotne. Veseli me, da smo se kljub takšnemu vremenu uspeli nekako dobiti v kar precej velikem številu. Vemo kako je marsikje po srednji Evropi naokoli te dni. No, toliko za uvod.

Na tem mestu bi najprej podčrtal to, kar je omenila že gospa državna sekretarka z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, gospa Vesna Humar. Torej, omenila je tri načela, torej povezovanje, podpora, odvisnost. Tudi sam lahko povem, da se zelo veselimo odličnega sodelovanja z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu in tudi z ostalimi resorji, odvisno od nalog, ki so potrebne, da se opravijo in na tem mestu res gre zahvala Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu za odlično koordinacijo in usmerjanje na vseh nivojih, torej ne samo vrh urada, ampak tudi z vsemi, bom rekel, kolegicami, kolegi na uradu res odlično sodelujemo, kar se mi zdi zelo pomembno in hvala. Sredstva so bila že omenjena danes. Tudi na našem ministrstvu, torej na našem resorju večamo sredstva in seveda si bomo to, nekako, smo si zadali tudi v prihodnje, da bomo šli v tej smeri.

Morda naj samo na kratko omenim, da je seveda skrb za zamejce, torej za šolstvo v zamejskem prostoru in po svetu in s tem za ohranjanje in krepitev slovenskega jezika izven meja Republike Slovenije, vedno bila ena izmed prioritet na našem ministrstvu, k temu smo zavezani in stremimo tudi v bodoče in naše tradicionalno delo na tem področju, kot ste lahko prebrali v gradivu, se deli na nekaj večjih sklopov. Prav gotovo je eno izmed najpomembnejših izobraževanje pedagoškega kadra, torej učiteljev. Tukaj gre za res veliko najrazličnejših možnosti, ki so dane učiteljem izven meja Republike Slovenije in, torej tu ne gre samo za bilateralno dogovorjene seminarje s sosednjimi in drugimi državami. Učitelji izven meja Republike Slovenije se dejansko lahko vključijo vse oblike izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja v Sloveniji, ki so namenjena pedagoški populaciji v Sloveniji.

Potem izvajamo tudi posebno izobraževanje v jeziku in stroki, kjer učitelji oziroma pedagoški delavci izpopolnjujejo, sploh recimo, če lahko tako rečem, določene primanjkljaje na določenih področjih, jezikovnih, s katerimi se soočajo. To odlično poteka v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik.

Potem je, torej vsa šolska populacija v zamejstvu se lahko udeležuje vseh dejavnosti, ki jih namenjamo tudi populaciji v Sloveniji. Tukaj bi mogoče samo omenil tradicionalno, večinoma poznamo torej razna tekmovanja, potem centre za šolske in obšolske dejavnosti, šolo v naravi in podobno, potem recimo Vegovo priznanje, Cankarjevo priznanje in tako naprej, raznorazne ekskurzije, zelo pomemben sklop je tudi štipendiranje. Torej, kar se tiče našega resorja, gre tukaj za osnovno, srednjo in višjo šolsko populacijo, visoko šolstvo je v pristojnosti ministrstva pač za vzgojo, torej za visoko šolstvo, znanost in inovacije. In tudi mi, skratka na tem nižjem nivoju, omogočamo štipendiranje za zainteresirane. Moram povedati, da imamo tradicionalno vsako leto kar nekaj kandidatov, sploh s področja, če lahko rečem, bivše Jugoslavije in iz Porabja, prav tako, pridejo načeloma vsako leto, pa tudi od drugod.

Potem pa seveda štipendiranje na nivoju razno raznih šol slovenskega jezika preko Centra za slovenščino in drugih inštitucij, s katerimi odlično sodelujemo in to seveda tudi z roko v roki z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Morda še en segment, ki ga bi bilo pomembno izpostaviti, je, da imamo v tujini skoraj 45, pravim skoraj zato, ker se to mesečno spreminja, učiteljev dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture. Od tega jih je 15 napotenih. To so takšni učitelji, ki izpolnjujejo polno obvezo v tujini. Potem pa imamo recimo ponekod, kjer je mogoče malce manj interesa oziroma je malce manjša populacija, imamo pa nenapotene učitelje. Tako da med ustrezno populacijo na, če lahko rečem, na terenu poiščemo ustrezen kader, s katerim potem odlično sodelujemo. Tako da, torej napotenih je trenutno 15, ostali so nenapoteni, vsega skupaj cirka 45, pa še cirka deset učiteljev, ki pa delajo na daljavo z otroki v bistvu naših, bom rekel napotenih ljudi v tujino, to so predvsem otroci diplomatsko konzularnih predstavnikov in vojske, MORS, torej Ministrstva za obrambo pa še marsikdo se lahko najde tukaj notri. Morda naj samo še omenim tudi sistem evropskih šol, Slovenija je kot članica EU dolžna zagotavljati tudi določeno število učiteljev v sistemu evropskih šol, tako da imamo dve recimo ravnateljici in cirka deset učiteljev tudi po evropskih šolah. Je pa to precej fluidna tematika, če lahko rečem, saj veste, pa pride do porodniške, do takšne in drugačne menjave, tako da se potem tekom leta te številke lahko tudi spremenijo navzgor ali navzdol. Lahko bi rekli, da smo prisotni v več kot 21. državah, da v več kot sto krajih, da imamo sedaj že nekje 2 tisoč 200 po zadnjih informacijah, ki jih zbiramo, udeležencev tega nekje tisoč 200 otrok.

Ostali so mlajši odrasli ali tudi starejši odrasli, skratka, za vse poskrbimo. In nas zelo veseli, da korona, obdobje korone ni poseglo na to področje. Obratno, opazili smo, da trend zanimanja za slovenski jezik v tujini še narašča, saj smo odkrili druge vire in možnosti poučevanja, tako da se je marsikdo, ki prej ni mogel priti k pouku, ki je potekal samo v živo, potem lahko naknadno pač vključil k neki obliki dopolnilnega pouka preko spleta. Tako da, v tem smislu tudi našim, torej pedagoškim delavcem v tujini nudimo ustrezno strokovno podporo preko Zavoda za šolstvo Republike Slovenije, preko katerega se organizirajo razna dodatna izobraževanja, tradicionalni seminarji, no to tudi v sodelovanju z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, tudi za prekooceanske učitelje, te ki imajo tako imenovane sobotne šole preko, recimo preko oceanov, torej Severna in Južna Amerika, Avstralija, tako nekako na hitro. Hvala lepa.