Dober dan! Spoštovana predsednica, hvala za besedo.

Cenjene poslanke in poslanci, predstavniki ustanov in civilno družbenih organizacij iz zamejstva in sveta, člani obeh svetov vlad v dvorani in tisti, ki ste se nam pridružili preko video povezave, cenjeni državni sekretar, kolega Dejan Židan, predstavniki ostalih ministrstev! Ja, poročilo je pred nami, mislim, da je zelo kakovostno tudi letos, hkrati vseobsegajoče in koncizno in daje res en tak hiter in jasen vpogled v to, kaj so posamični ministrski resorji v letu 2023 naredili za Slovence in Slovenke, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije. Jaz se na tem mestu vsem predstavnikom resorjev tudi zahvaljujem za res izjemno dobro sodelovanje. Morda je poročilo res kratko, ampak treba se je zavedati, da ravno zato, da pridemo do enega takega jasnega seznama dejavnosti, je kar nekaj dela po posamičnih ministrstvih. Velikokrat je tako, da so dejavnosti, namenjene Slovencem v zamejstvu in po svetu, nekako organski del siceršnjih projektov in dokumentov ministrstev, kar je tudi prav, ampak to pomeni, da je potrebno opraviti ta proces, da se dejansko izlušči čim večji del dejavnosti, ki jih resorji na tem področju uspešno opravljajo. Ne bom se ustavljala pri posamičnih elementih tega poročila, niti pri tistem delu, ki neposredno zadeva delo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ker sem prepričana, da ste ta kratek dokument prebrali in se z njim seznanili.

Bi pa rada poudarila dvoje. Najprej, da seveda ta korpus dejavnosti je precej obsežen in raznolik, ampak treba je poudariti, da za izvajanjem te dejavnosti so pa neka temeljna načela, ki mislim, da jih v državi v zadnjih letih uspešno po eni strani ohranjamo, po drugi strani pa krepimo in bi rada spregovorila nekaj besed o tem. Prvo načelo, ki se mi zdi pomembno, da ga poudarimo, je povezanost. Mi smo že na začetku tega mandata rekli, da želimo tematiko Slovenk in Slovencev, ki živijo zunaj meja, dejansko predstaviti in poudarjati na tak način, da vsi ministrice in ministri slovenske vlade, vsi resorji imajo pri snovanju in izvajanju svojih dejavnosti pred očmi tudi naše rojake zunaj meja, da teče izmenjava informacij med resorji na nek dinamičen način in predvsem, da imamo odprta vrata. Vem, da včasih kakšna zadeva tudi traja nekoliko dlje, kot bi si kdo želel, ampak vem tudi, da v letu 2023, pa tudi letos, smo uspeli v bistvu res vzpostaviti takšno komunikacijsko kulturo med posamičnimi ministrstvi, med posamičnimi resorji in tudi s predstavniki Slovencev zunaj meja, da smo marsikatero težavo ali pa oviro lahko skupaj uspešno premagali.

Druga beseda, ki se mi zdi ključnega pomena, je podpora. To se morda ne vidi v številkah, ampak Slovenija v svoji zunanji politiki izjemno veliko pozornost posveča Slovencem zunaj meja. Mislim, da se je izkazalo, tudi v lanskem in letošnjem letu, da pri vseh obiskih na najvišji državni ravni nikoli ne pozabimo na naše skupnosti, ne samo v sosednjih državah, ampak tudi drugod, da se ministrice in ministri zelo zelo redno pri svojih obiskih v tujih državah srečujejo s Slovenkami in Slovenci in da tudi teme, ki so pomembne za naše rojake zunaj meja, redno prihajajo na mizo političnih pogovorov na najvišji ravni. Seveda, Slovenija se, predvsem ko govorimo o zamejski problematiki, ne želi in tudi ne more vmešavati v notranjepolitične odločitve naših sosednjih držav. Hkrati pa želi in mora, in to tudi počne, podpreti pričakovanja in potrebe naših narodnostnih skupnosti v sosednjih državah in tudi skupnostih v drugih državah po svetu. Se pravi, del te podpore je tudi strokovna podpora oziroma politična podpora pri razreševanju najrazličnejših tem. Zdi se mi ključnega pomena, da so vrata ministrstev za Slovence zunaj meja odprta, da si državni sekretarji, ministri, direktorji direktoratov, strokovni sodelavci vzamejo čas, da probleme, ki so včasih zelo specifični, preučijo in da nudijo našim ustanovam in društvom in zvezam tudi strokovno podporo pri razreševanju teh dilem. Jaz ne bom naštevala, o čem vse se pogovarjamo na ministrstvih, ampak to je res širok diapazon, od visokega šolstva, priznavanja diplom, do davčne politike, do, ne vem, kmetijstva, lastništva zemljišč, lovstva, mislim, tu bi res, to je res en tak dolg seznam tematik, tematik, ki jih odpiramo in tudi v sodelovanju z ostalimi resorji uspešno naslavljamo.

In to me pripelje k moji tretji ključni točki oziroma k tretjemu temeljnemu načelu, to pa je odzivnost. Ne glede na to, kakšne načrte imamo, moramo biti predvsem na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, ampak tudi na drugih ministrstvih pripravljeni na to, da se odzivamo na krize, na težave, na nepredvidene situacije. In mislim, da smo bili v letu 2023 tudi s tega vidika, pa tudi letos, precej uspešni in da smo nekatere situacije, kot so stiske nekaterih šol, recimo v Avstriji ali pa v Mendoziji v Argentini, stiske nekaterih kulturnih društev, ki so se zapletli, recimo, s podražitvami investicij in tako naprej, zelo uspešno naslavljali in reševali, in se mi zdi, da je ta točka odzivnosti ena taka pomembna točka, ki bo, ki nas bo vodila še naprej. Se pravi z vsemi temi projekti in dejavnostmi, ki jih ministrstva izvajajo za Slovence zunaj meja so ta tri pomembna temeljna načela, torej povezanost, podpora in odzivnost, in zdi se mi pomembno, da ta tri načela ohranjamo še naprej. Ne glede na to, in s tem bom zaključila, je vendarle treba pogledati tudi številke, ker tudi načela niso, niso veliko, bi rekla, vredna sama po sebi, če se ne izkažejo potem tudi v konkretni podpori. Kot izhaja iz gradiva je Republika Slovenija Slovencem v zamejstvu in Slovencem po svetu v letu 2023 skupaj namenila 16 milijonov 300 tisoč in nekaj evrov. Lanski znesek, se pravi, oziroma predlanski znesek leta 2022 pod črto, je bil 14 milijonov 522 tisoč evrov, se pravi, da se je med letoma 2022 in 2023 ta znesek povečal za približno 12 odstotkov. Kar se meni zdi pomembno poudariti je to, da se je znesek, ki ga je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu preko obeh svojih razpisov in interventnih sredstev namenil temu področju, zvišal za 8 odstotkov, se pravi za manj, kot se je celotni znesek.

Kar mislim, da je dobra novica. Predvsem se je povečalo, so se povečala sredstva na področju gospodarstva za več kot 70 odstotkov, iz 548 na 954 tisoč v letu 2023, se pravi, da smo dosegli skoraj milijon. To se mi zdi pomembno, ker v bistvu to povečuje, ta razpršenost virov, v bistvu povečuje možnosti in povečuje odpornost in stabilnost financiranja dejavnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu, čeprav ostaja seveda urad osrednji nosilec dejavnosti, skupaj s Komisijo Državnega zbora, pa se mi zdi vendarle prav, da tudi druga ministrstva postopno povečujejo svoje deleže, tako kot se mi zdi prav, da vzpodbujamo in krepimo sposobnost in avtonomnost naših organizacij v zamejstvu in po svetu, da iščejo tudi zunaj proračunske vire, se pravi, da pridobivajo sredstva iz programov Interreg, ki jim urad skozi odbore za spremljanje res posveča izjemno veliko pozornosti, da nastajajo evropska združenja za teritorialno sodelovanje, ki so prav tako ena pomembna tema, ki se ji zelo posvečamo, in da so društva in ustanove dejansko sposobne kandidirati za sredstva v takih izjemnih priložnostih, kot je recimo Evropska prestolnica kulture, kjer so številna društva Slovencev v Italiji in tudi obe krovni organizaciji pridobili sredstva iz tako imenovanega sklada malih projektov, in to sredstva, ki so zelo zelo pomembna za izvajanje nekaterih ključnih aktivnosti.

Tako, da če še ta drugi del nekako strnem. Za 12 odstotkov so se povečala sredstva za Slovence v zamejstvu in po svetu v letu 2023 v primerjavi z letom 2022 in to ne le sredstva Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu z naših proračunskih postavk, ampak tudi sredstva ostalih v to poročilo in v dejavnosti vključenih resorjev, kar mislim, da je zelo, zelo dober obet in smo lahko s tem vsi zadovoljni. Hvala lepa.